9.00



V Bosni in Hercegovini je v okviru akcije Gibraltar policijska agencija za preiskave in zaščito zaradi suma nezakonitih dejanj ponarejanja računov in pogodb aretirala sedem ljudi. Pridržani, med katerimi so glavna ter odgovorna urednica in direktorica marketinga televizije Pink BIH Lajla Torlak, direktor Mreže Plus Darko Aleksić in direktor marketinške agencije Svrsa Neven Kulenovič, si naj bi protipravno pridobili več kot pet milijonov premoženja. Tega naj bi, prek slamnatih podjetij prenesli v tujino. Poleg njih so aretacije potekale tudi v telekomunikacijskem podjetju Enotet, kjer sta v roke policistov padla vodstveno zaposlena Stipe Prlić ter Zoran Bakulo. Dva od osumljenih se zaenkrat nahajata v Avstriji in na Hrvaškem in sta posledično še na prostosti.

Dve ure po tem, ko so v Kanadi povišali stopnjo teroristične grožnje je v tamkajšnjem parlamentu prišlo do streljanja. Po tem, ko je strelec Michael Zahaf-Bibeau ranil vojaka, ki je varoval spomenik zraven parlamenta, je odšel v notranjost parlamenta, kjer je padel pod streli policistov. Ranjeni vojak je kasneje preminil. Poleg ubitega napadalca naj bi v napadu sodelovalo še več ljudi, ki so s strehe pobegnili na svobodo. Michael naj bi se pred kratkem spreobrnil v Islam, zaradi česar so mu kanadski birokrati onemogočili odhod proti Turčiji od koder bi svojo pot nadaljeval v Sirijo ali Irak. Gre za drugi napad islamskih radikalcev v zadnjih dneh. Pred dvema dnevoma je v bližini Montreala nek muslimanski fanatik povozil dva vojaka, od katerih je eden umrl.

Štirje pripadniki najemniške vojske Blackwater so bili spoznani za krive v povezavi z incidentom v Bagdadu, v katerem je bilo leta 2007 ubitih sedemnajst civilistov in štirinajst ranjenih. Obsojeni so takrat kot stražarji konvoja brez provokacije začeli streljati po vsem, kar se je v tistem času nahajalo na krožnem križišču, mimo katerega so se peljali. Porota je Nicholasa Slatterna obsodilo za umor prve stopnje. Ostali trije, Paul Slough, Evan Liberty in Dustin Hear so bili spoznani krive zavestnega poboja ter poskusov uboja več civilistov. Vsi so bili spoznani za krive uporabe vojaškega orožja, v prihodnosti pa se znajo obtožbe še namnožiti. Opisani incident je leta 2007 povzročil, da je zasebnih vojaško-varnostnih služb stopila pred oči javnosti.

Ruski umetnik Pyotr Pavlensky si je v protest proti psihiatričnem trpinčenju disidentov odrezal ušesno mečico. O zanimivi zgodovini njegovih preobrazb in o delovanju psihiatrije več čez eno uro.

10.00

Dobrodošli v grešnih kozlih, kjer bomo tokrat zaplesali s tistimi, ki jih je razum zapustil in  za seboj pustil praznino, zdaj zapolnjeno z delirijem norosti. V ponedeljek si je ruski umetnik in aktivist Pyotr Pavlensky po tem, ko se je osvobodil oblek in splezal na vrh psihiatrične klinike Serbsky, z rezilcem odtujil ušesno mečico. S tem je izkazal neodobravanje rabe psihiatričnih tehnik, ki se jih ruska državna administratura poslužuje, ko pride v kontakt z desidenti. Poroki med razumon in državo se je na tak način posmehnil že večkrat. Lanskega marca se pritrdil na tla Rdečega trga. Se sprašujete kako? Z žebljem skozi medjajčno kožo. Požugal jim je tudi tako, da  je nag legel v  odejo sešito iz bodečo žice. Svojo predeterminiranost za poklic šivilje pa je ponovno izrazil, ko je v znak politične nemoči svojega glasu iz svojih razdvojenih ustnic z nitjo kreiral sklenjeno celoto.

Kljub temu, da bo Pyotra marsikdo od nas proglasil za nečimrnega idiota, katerega smoter je iskanje pozornosti, kar aktivizmi te sorte pogosto so, ne gre spregledati dejstva, da njegove telesne metamorfoze vržejo oko javnosti na določene pereče družbene probleme. Problem oblastnega karakterja psihiatrije, ki ga - prvič - ne smemo gledati kot povratek od meščanske demokracije nazaj k stalinističnemu zlu in drugič, predvsem ne reducirati na območje Rusije, temveč obravnavati globalno, kljub temu, da smo tokrat zaradi konteksta prispevka osrediščeni na omenjeno deželo, - predstavlja enega od družbeno perečih vprašanj.

Ravno omenjena klinika Serbsky je znana po tem, da je v bivši Sovjetski zvezi delovala kot aparat za nadzor disidentov. Treba je namreč, vsaj v neki meri, slediti zahodni konkurenci in masivno pobijanje ljudi zamenjati za nagravžen pozitivizem. V zadnjih časih - letošnjega aprila - je bil odmeven primer protestnika Mikhaila Kosenka. Da postavimo kontekst njegove zgodbe, se moramo vrniti v čas tik pred Putinovo tretjo inavguarcijo, v leto 2012.  Mikhail je bil po tem, ko se je pridružil množici areteranih na Bolotnayskih protestih, šele leta 2013 obsojen na časovno neomejeno zdravljenje. Napadel naj bi policista, ki se tega sicer ni spomnil, in bil posledično pripoznan kot grožnja na razumu grajeni družbi. Bolehal naj bi zaradi specifične vrste shizofrenije, katere simptomi so napadi besa usmerjene proti državnih aparatom. Njegov primer ni zadnji. V bližnji preteklosti so Nadiyo Savchenko, ukrajinsko pilotka po nesigurnih obtožbah za smrt dveh ruskih vojnih poročevalcev spremenili v objekt medicinske vednosti, ki ga vsak dan testirajo na za nas relevantni kliniki.

Tovrstne prakse sicer res niso nek eksces značilen zgolj za Rusijo, ki ji celostno diktira hudobni despot Putin. Psihiatrija je oblastno-nadzorni mehanizem, ki tako rekoč povsod  zgolj nadomešča vlogo starih praks vladanja prek uporabe ekscesnega nasilja. Ni stvar Rusije, ampak modernih oblastnih razmerij nasploh. Pri tem težava ni zgolj v imaginarni ruski zlorabi psihiatra, ampak v rabi sami. Upamo lahko, da bo tovrsten problem v prihodnosti predočen tudi takrat, ko bodo naša jajca svojo popolno suverenost našla, stran od delitve oblasti s tlakovcem in žebljem.

Pribijal je Matija Jan.