ob 7.05

Na predsedniških volitvah v Armeniji je slavil dozdajšnji predsednik Serž Sarkisjan. Predvolilno kampanjo so zaznamovale predvsem populistične obljube o boju proti revščini in brezposelnosti. Sarkisjan je glede na izide vzporednih volitev prejel 58 odstotkov glasov. Njegov najbližji zasledovalec, nekdanji zunanji minister Rafi Hovanisjanje je dobil 32 odstotkov podpore.

Institucije, ki so v državah članicah Evropske unije pristojne za varstvo podatkov, nameravajo ukrepati proti ameriškemu spletnemu velikanu Google, ker ni sledil njihovim navodilom in spoštoval zakonodaje EU glede zasebnosti.  Google je marca lani predstavil novo politiko zasebnosti, ki omogoča sledenje uporabnikom prek različnih storitev. S pomočjo tega pa naj bi razvili ciljno oglaševanje. Omenjene institucije iz Evrope, so Googlu namenile štiri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravi, sicer so mu zagrozile s postopki pred sodiščem. Čas je potekel, Google pa medtem ni storil nič.

Google ne jebe, tako kot tudi ne Slovensko ljudstvo. Vsaj kar se tiče aktualne politične scene. V zadnji javno-mnenjski raziskavi je negativno ali zelo negativno delo vlade označilo skupaj 79,6 odstotka anketiranih. Vsi kazalci so na najnižji ravni. Ljudstvo aktualne politike ne podpira. Gospe in gospodje iz Gregorčičeve oziroma Šubičeve pa hodijo gor in dol, bodisi s korenom v riti bodisi brez in nam vsakič, ko pogledamo stran, pokažejo sredinca.

ob 8.05

Zunanji ministri Evropske unije so potrdili zaostritev sankcij proti Severni Koreji zaradi njenega nedavnega jedrskega poskusa. Po njihovih beseda je Pjongjang s tem jedrskim poskusom, ki je očitna kršitev mednarodnih zavez, izbral pot izzivanja in osamitve. Menijo tudi, da je tovrstno ravnanje resna grožnja regionalnemu in mednarodnemu miru in varnosti. Glede novembrskega jedrskega poskusa, ki je bil izveden s strani Združenih držav Amerike, se Evropski ministri še niso izrekli.

Isti ministri so istem zasedanju v Bruslju za tri mesece podaljšali obstoječe sankcije proti Siriji in s tem embargo na prodajo orožja sirskim upornikom. Za umik embarga si je najbolj prizadevala Velika Britanija ob podpori Italije in še nekaterih držav. Toda večina članic je bila proti tej potezi, nenaklonjena ji je bila tudi Slovenija.

Na srečo pa imamo v Evropi tudi kaj več, kot zgolj politike. V ospredje zopet prihaja Evropski bizon ali zober. Ta največji evropski kopenski sesalec se še potika po različnih evropskih gozdovih. Čudovita žival, ki je svojega zadnjega predstavnika v prostoživeči obliki izgubila leta 1919, se vrača. Bolj plaho in manj pompozno kot Batman, a vendarle. Od leta 1952, ko so v Poljskem pragozdu Bialowieža  v naravo izpustili prva dva para evropskih bizonov se jih je do danes nabralo dva tisoč.  

ob 9.05

Zaradi državnih varčevalnih programov, ki so posledica finančne krize, so se po podatkih stockholmskega mirovnega inštituta Sipri prvič po hladni vojni zmanjšali tudi zaslužki oboroževalne industrije. Leta 2011 se je prodaja orožja zmanjšala za pet odstotkov, kar pomeni, da so se prihodki stotih največjih svetovnih orožarskih koncernov znižali na 307 milijard evrov. Sipri v svoji redni letni analizi ugotavlja in dodaja, da so pomembnimi vzroki za manjše nakupe orožja tudi konec vojne v Iraku in umik zahodnih vojaških enot iz Afganistana. We need another war, bodo djali.

Svoje pa so djali tudi bogaboječi Američani. Organizacija ameriških katolikov Catholics United je sprožila pobudo proti udeležbi nekdanjega nadškofa Los Angelesa, kardinala Rogerja Mahoneya na konklavu za izvolitev novega papeža. Mahoney si po prepričanju organizacije udeležbe ne zasluži, ker je dolga leta prikrival spolne zlorabe otrok. Nadškofa  Mahoneya je leta 2011 zamenjal Jose Gomez, ki je objavil prej prikrito, dokumentacijo o spolnih zlorabah do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Otroke je zlorabljalo več kot 100 duhovnikov ali cerkvenih uslužbencev.

O otrokih se bo danes govorilo tudi v Sloveniji. V hotelu Mons se namreč začenja tridnevna mednarodna konferenco z naslovom: "Prebijmo molk: O homofobiji in transfobiji v šolah", ki jo skupaj s škotskimi in poljskimi partnerji pripravlja Društvo informacijski center Legebitra. Konferenca bo po besedah vodje projekta Prebijmo molk Jasne Magić združila vse tiste, ki želijo pri svojem delu zagotavljati, da bo šolsko okolje varen prostor za vse mlade.

ob 10.05

Izraelski snajperist z imenom Mor Ostrovski je sprožil šok in zaprepadenost svetovne populacije potem, ko je na spletnem portalu Instagram objavil fotografijo na kateri je moč, skozi strelni daljnogled opaziti glavo oziroma teme palestinskega dečka. Izraelska vojska se je od dogodka oddaljila, pravi pa, da so snajperisti na svojih položajih zaradi varnostnih razlogov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije naj bi že odločilo glede ustavnosti prenosa pristojnosti za tožilstvo z ministrstva za pravosodje na Ministrstvo za notranje zadeve. V umestitvi tožilstva pod MNZ ustavno sodišče ni razbralo protiustavnosti. Ustavnemu sodišču je vseeno, ali tožilstvo spada pod notranje ali pravosodno ministrstvo, dokler vsak od ministrov, ki zasede to mesto, ve, kje so v odnosu do tožilske organizacije meje njegovega delovanja. In prav to mejo je po presoji generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja notranji minister Vinko Gorenak prestopil.

Na tako imenovanem sojenju desetletja, ki se je začelo danes ob devetih zjutraj na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil obisk slab. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot nista prišla na današnji pred obravnavni narok v zadevi, kjer jima sodijo zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza. Prav tako se naroka, kjer bi se izrekli o krivdi, ni udeležil nobeden od preostalih petih obtoženih.