0700

Po poročanju državne televizije naj bi včeraj okrog 20.000 ljudi protestiralo na bruseljskih ulicah proti varčevalnemu programu najnovejše vlade. Protestniška stran govori o več kot 100.000 udeležencih. Demonstracije se bodo nadaljevale tudi danes, saj lokalni sindikati organizirajo val stavk.

Več dni so potekale masovne demonstracije tudi v kanadskem Montrealu, seveda tudi tam proti varčevalni politiki oblasti. Gonilno silo predstavljajo študentje, incidenti pa potekajo že od četrtka. Vrhunec se je zgodil v začetku vikenda, ko je večtisočglava množica zasedla center Montreala. Sprva je policija protest tolerirala, nato pa množico razpršila s solzilcem.

15.000 ljudi pa je marširalo v avstralskem mestu Melbourne ter vlado pozivalo, naj zapre centre za obravnavanje pribežnikov na otokih Naúru in Manus. V omenjenih centrih prisilno zadržujejo več tisoč iskalcev azila in ekonomskih beguncev, več človekoljubnih organizacij pa kritizira tamkajšnje življenjske razmere. Morebiti je kritiziranje premila beseda; komisija za človekove pravice namreč vladi očita, da se na omenjenih lokacijah dogaja tudi spolna zloraba pribežnikov.

0800 - Sveži konflikti, stari spori

Z začetkom vojaškega posredovanja Zalivske koalicije v Jemnu, usmerjenega predvsem proti hutijskim upornikom, se ne stopnjuje le konflikt znotraj države, temveč je nastopila sveža realnost tudi na regijskem nivoju. Dosedanji modus operandi odnosov med zalivskimi državami je bil bolj ali manj očitno podpiranje upornikov oziroma vseh naklonjenih političnim frakcijam znotraj sosednjih držav - torej posredni spopadi. Edini carte blanche so imele Združene države Amerike in Izrael, vendar je to že druga zgodba. Z neposrednim vojaškim posredovanjem zalivske koalicije, ki je “začuda” sestavljena iz sunitskih držav, in zdajšnjega napada šiitskih upornikov v Jemnu se je odprla Pandorina skrinjica. Posredovanje se namreč v kontekstu širše bližnjevzhodne slike  ne more interpretirati brez sočasnega upoštevanja stanja v Iraku in Siriji.

Napad bo negativno vplival tudi na iranska jedrska pogajanja, saj je posredovanje v Jemnu odobrila tudi ZDA, medtem ko sta Rusija in Iran že pozvala k ustavitvi konfliktov. S tem se je pojavil še en klin med odnosi enega in drugega pola. Pesimizem (oziroma vsaj občutno pomanjkanje optimizma) se lahko čuti pri vseh udeleženih. K temu seveda ne pripomore najnovejša izjava svežeizvoljenega premiera Izraela, ki Iranu očita slo po prevzemu celotnega Bližnjega vzhoda.

Nekaj dni po začetku ofenzive se je sestala tudi arabska liga, katere večji del članic se udejstvuje v Jemnu, in napovedala ustanovitev skupne arabske vojaške sile. V prvem delu se bo poskušalo zagotoviti 40.000 profesionalnih vojakov s podporo letalstva, lahkega oklepništva in mornarice. Njen namen naj bi bil posredovanje v regionalnih konfliktih, podobnih trenutnemu stanju v Jemnu. Na Bližnjem vzhodu tovrstnih situacij seveda ne primanjkuje. Sicer vojaških enot ne bodo prispevale vse članice, vendar to ne igra velike vloge. Savdska Arabija je lani zasedla tretje mesto na svetu glede obsega vojaškega proračuna in je tudi glavna pobudnica trenutnega napada.

Kljub rosnosti najnovejše faze konflikta v Jemnu je ta le nadaljevanje dolgotrajne kalvarije v soskladju s stanjem Bližnjega vzhoda. Z evakuacijo več kot 80-ih diplomatov in stotih uslužbencev Združenih narodov iz Jemna situacija spominja na postgadafijevsko Libijo; Jemen pa se bo kmalu dokončno prištel med propadle države.