Osma

Dozdajšnji tajski princ Maha Vajiralongkorn je na povabilo parlamenta postal naslednji kralj Tajske. Prestol prevzema po sedmih desetletjih vladavine svojega očeta, ki je umrl pred 50 dnevi. Princ v nasprotju s tradicionalno prakso ni nemudoma prevzel prestola zaradi žalovanja ob smrti očeta, do zdajšnje najave prevzema prestola pa je komuniciral prek vlade. Spomnimo, da je pred dvema letoma z državnim udarom oblast na Tajski prevzela vojaška hunta na čelu s Prajut čan-o-čanom. Položaj kralja ima tako formalno kot neformalno močno vlogo.

Komisija Združenih narodov v Južnem Sudanu je opozorila na stopnjevanje konflikta in na proces etničnega čiščenja. Po opazkah komisije na številnih območjih sežigajo vasi, posiljujejo in namerno povzročajo stradanje v imenu etnične pripadnosti. V Južnem Sudanu od leta 2013 poteka oboroženi spopad med predsednikom Salva Kiirom in njegovim namestnikom Riek Macharom, z vidika etničnih delitev pa ta spopad poteka med ljudstvoma Dinka in Nueri.

Etiopski organi so aretirali Merera Gudino, vodjo opozicijske stranke Oromski federalni kongres. Gudina se je mudil v evropskemu parlamentu, kjer je pričal o stanju v Etiopiji. Zaradi trajajočih protestov v Etiopiji so tamkašnje oblasti uvedle izredne razmere, kar med drugim omogoča omejevanje aktivnosti opozicije.

Deseta

Predstavniki držav članic Sveta Evropske unije so v torek podprli predlog protiteroristične direktive. Ta s splošnimi definicijami omogoča kršenje pravic, ki zadevajo izražanje in politično aktiviranje v protestih.

Med odprte definicije v direktivi, ki so všečne oblasti, spada tudi definicja terorizma. V tej so kot teroristična opredeljena tista dejanja, ki, citiramo, “resno destabilizirajo osnovne politične, ustavne, ekonomske ali socialne strukture države ali mednarodne organizacije”. Prav tako je kot terorizem obravnavano napeljevanje druge osebe k pomoči pri teorističnih dejanjih. Druga spološna definicija se nanaša na tujino. Vsakršno potovanje, organiziranje, financiranje in usposabljanje, ki prispeva k terorističnim dejanjem, je po direktivi kriminalizirano.

V isti koš s teroristično definicijo spada tudi glorificiranje terorizma. Tu je kriminalizirano namerno razširjanje sporočil, ki bi lahko povzročila nevarnost terorizma. Internetna podjetja naj bi v teh primerih umaknila tovrstna sporočila, vendar jih direktiva ne obvezuje k temu, saj naj bi bil umik prostovoljen. Prav tako prostovoljna je v teh primerih podpora države članice, če odstranitev internetne vsebine ne bi bila mogoča, pa lahko država blokira dostop do spletne strani. Omejevanje dostopa se nanaša na strani, ki so opredeljene kot strani, ki, znova citiramo, “vsebujejo ali razširjajo teroristično vsebino”. Direktiva tu sledi Franciji, ki je v izrednih razmerah sprejela zakon, ki prepoveduje obiske spletnih strani s teroristično vsebino, zaradi možnosti ukinjanja tovrstnih spletnih strani pa so za kratek čas onemogočili dostop do Wikipedije in Googla.

Direktivo je predlagala evropska komisija decembra lanskega leta. Proces sprejemanja je bil pospešen, pogajanja med evropsko komisijo, evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije pa potekajo za bolj ali manj zaprtimi vrati. Decembra bosta parlament in svet še formalno glasovala o sprejetju direktive.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.