7:00

Sonyjeva filmska veja industrije je utrpela hekerski napad brez precedensa glede na njegovo destruktivnost, trdijo viri blizu preiskave. Izgubljeni so bili podatki in objavljene osebne informacije 6000 zaposlenih. Viri namigujejo, da za napadom stoji Severna Koreja, ki naj bi motiv za napad našla v filmu The Interview, ki ga je produciral Sony pictures entertainment. V komediji dva novinarja potujeta v Severno Korejo, da bi s Kim Jong Unom opravila intervju nakar jima CIA ukaže naj ga ubijeta. Severnokorejska diplomacija napad zanika, a ga hkrati pozdravlja in pripisuje kakšnemu svojih simpatizerjev.

Atene in Solun sta ob šesti obletnici smrti mladoletnika, ki ga je ustrelil policist, ponovno v plamenih. V soboto se je v Atenah zbralo osem tisoč protestnikov, na demonstracijah v solidarnosti s štirimi zaprtimi anarhisti, ki v zaporih gladovno stavkajo. Policija se je odzvala z vodnimi topovi in večjimi količinami solzivca, s čimer je zatirala demonstracije v četrti Exarcheia, kjer je eden od gladovno stavkajočih leta 2008 pričal umoru omenjenega Grigoropoulosa.

Nemiri pa so izbruhnili tudi v ameriškem univerzitetnem mestu in kampusu Berkeley, kjer je policija protestnike zatirala z gumijevkami, solzivcem in izstrelki flash-bang. Policija trdi, da je utrpela napade s kamenjem, zaradi česar imajo nekaj ranjenih. Protestnike je razburila ena v vrsti oprostilnih sodb policaju, ki je v New Yorku ustrelil temnopoltega moža. To smatrajo kot sistemsko prisotnost rasizma v ameriški varnostni strukturi, ki statistično ubija predvsem črnce.

8:00  Pretakanje konflikta iz Sirije v Libanon

Skupina oboroženih mož je požigala in streljala na šotore sirskega begunskega taborišča na severu Libanona. Varnostni viri so sporočili, da sta ranjena dva begunca in to le dva dni potem, ko je sirska oborožena skupina ubila že četrtega libanonskega vojaka.

Libanon je letos spomladi sprejel svojega milijontega begunca iz sirskega žarišča, podatki kažejo, da se je v njega zateklo kar 40 odstotkov od slabih treh milijonov razseljenih Sircev, ki so se odločili zapustiti državo. Glede na odstotek, to pomeni, da je sedaj četrtina živečih v Libanonu beguncev.

Temu je tako, ker je bila meja med Sirijo in Libanonom večji del konflikta najlaže prehodna. Poročilo fundacije Swiss Peace nadalje poroča, da migracije niso naključne ampak potujejo po konfesionalnih ali sorodstvenih vezi. Begunci, ki se nameščajo v določene kraje na podlagi omenjenih kriterijev tako posledično vplivajo na politični sistem Libanona, kar povečuje njihov efekt na destabilizacijo države.

Libanonska oblast povrh preprečuje nastanek uradnih begunskih taborišč, čeprav v vsaj 1000 taboriščih živi približno 155 tisoč ljudi od milijona beguncev, jih je večina še vedno razkropljenih na ruralnem področju najrevnejših predelov Libanona, kjer prebivalci životarijo s štirimi ameriškimi dolarji sredstev na dan.

Višajo se cene zdravil in zdravstvene oskrbe, na državni ravni se je povprečni čas oskrbe z elektriko znižal za deset odstotkov iz 18,3 na 16,5 ure dnevno, pri čemer se je čas oskrbe v najbolj prizadetih območjih znižal za polovico. Sesul se je tudi trg delovne sile, saj delavci iz vrst prebežnikov z lokalnimi tekmujejo za redke službe v panogah agrikulture in gradnje, zaradi česar so plače padle tudi za 60 odstotkov.

Že tako revna periferija Libanona je tako pahnjena v še globljo bedo, zamere med obema družbenima skupinama pa je še zaostrilo ljubosumje zaradi redke človekoljubne pomoči, ki je jasno namenjena predvsem sirskim beguncem. Velja opozoriti, da se je Libanon doslej izkazal za izjemno gostoljubnega, a v tej solidarnosti se širijo razpoke, ki bi lahko resno spodkopale že tako šibko centralno oblast v Bejrutu. Ta je prisiljena sodelovati z nedržavnimi akterji, kot je na primer šiitska milica Hezbolah, ki ostaja država-v-državi s podporo Iranskih in Sirskih oblasti.

Pri razumevanju strukture oblasti v Libanonu je treba vzeti v zakup veliko vlogo konfesionalnih kvot, praktično vsaka institucija in funkcija se delita na različne ločine islama oziroma krščanstva. Vsaka sprememba demografske slike zato pušča globoke brazde na strukturi države. Večina sirskih beguncev na severu države je namreč sunitske ločine, kar v razmerju moči ogroža predvsem šiitski Hezbolah, zgodovinsko baziran na jugu Libanona, ki vse bolj očitno sodeluje z režimom Bašarja Al-Asada in je dejansko država-v-državi.

Tok sunitskih beguncev pa je prinesel tudi sunitske skrajneže, najkonkretneje fronto Jabhat Al-Nusra, sicer poganjka mreže Al Kaida. Simptom tega se je pretekle dni pokazal v aretaciji žene in sina Abu Bakr Al-Bagdadija, kalifa Islamske države. Na libanonsko-sirski meji so jo oblasti pridržale potem, ko so jo sirske oblasti spustile iz zapora skupaj s 138 drugimi ženskami katerih izpust je fronta Al-Nusra pogojevala z življenjem 13 krščanskih nun zajetih v sirskem mestu.

Država se tako odpira kot drugo prizorišče vojne v Siriji in to le slabo desetletje po tem, ko so vzhod države zapustile enote sirske vojske, ki so ga zasedale skoraj trideset let. Sme se pomisliti, da bližnji vzhod šele začenja prebavljati kosanje otomanske province velike Sirije na njene manjše regije, ki sta si jih nato razdelila francoska in britanska kolonialna uprava.