8:05 Jutranje novice

Po tem, ko je romunska vlada sprejela odlok, ki dekriminalizira korupcijo in zlorabo položaja, če je nastala škoda manjša od približno 45 tisoč evrov, so romunska mesta zvečer napolnili protestniki. Na ulicah se je zbralo okoli četrt milijona ljudi, ki so zahtevali odstop vlade in razveljavitev zakona, ki po besedah vlade rešuje prostorsko stisko v zaporih. Poleg soočanja z nasprotovanjem zakonu pa se slaba dva meseca stara romunska vlada brani tudi na drugih frontah.  Magistratska zbornica je včeraj vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem, zakonu pa nasprotujejo tudi v Evropski komisiji. Njen predsednik Juncker je povedal, da so nad potezami romunske vlade zelo zaskrbljeni. Ambasade Nemčije, ZDA, Kanade, Nizozemske in Belgije pa so izdale skupno izjavo, ki zakonu nasprotuje.

Spodnji dom britanskega parlamenta je s prepričljivo večino izglasoval zakon, ki daje premierki Theresi May pooblastilo, da sproži sloviti 50. člen Lizbonske pogodbe, s katerim se bodo uradno začela pogajanja o britanskem izstopu iz Evropske unije. Za je glasovalo 498, proti pa 114 poslancev. Zakon so podprli v vladajoči konzervativni stranki in z večino laburističnih poslancev, proti pa so poleg uporniških laburistov bili še liberalci in pripadniki Škotske nacionalne stranke. Premierka je pred časom napovedala, da namerava pogajanja začeti do konca marca. Ta naj bi po pravilih trajala dve leti, a je vprašljivo, če bodo do takrat že zaključena. O zakonu bo spodnji dom še enkrat glasoval prihodnji teden, potem pa bo o njem glasovala še lordska zbornica.

Zaključujemo doma, kjer se je prav tako glasovalo o kontroverznem zakonu. Pred državnimi svetniki se je namreč znašel predlog odložilnega veta  o Zakonu o tujcih. Za veto je glasovalo 16 svetnikov, proti pa jih je bilo 19, tako da se zakon ne vrača v državni zbor. Zakonu v bran je pred svetnike stopila ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je poudarila, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema. Ta pa je po njenih besedah v primeru množičnih migracij pričakovano dejstvo. Po njenem se premalo poudarja dejstvo, da zakon pomeni še bolj humanitaren pristop pri soočanju z migrantsko krizo.  

10:05 Surovine

Grenlandija je ena izmed držav, kjer se klimatske spremembe najbolj odražajo. Po mnenju nekaterih pa taljenje grenlandskih ledenikov ni nujno nekaj slabega. Z umikanjem ledenega pokrova, ki prekriva tri četrtine države, se namreč nakazuje več možnih najdišč različnih naravnih bogastev. Rudarstvo bi lahko omogočilo ekonomsko neodvisnost te najbolj redko poseljene države, ki je kljub notranji neodvisnosti v zunanjih in finančnih zadevah še vedno podrejena Danski. Eden potencialno najbolj dobičkonosnih, a hkrati tudi najbolj okoljsko spornih projektov, je predlagan rudnik redkih zemelj in urana v obalnem mestu Narsaq na jugu Grenlandije.

Redke zemlje so kovine, ki se uporabljajo v proizvodnji elektronike. Imenu navkljub ti elementi niso tako zelo redki, a le v peščici krajev na svetu je njihova koncentracija dovolj velika, da omogočajo ekonomično pridobivanje. Trenutno več kot devetdeset odstotkov trga redkih zemlja obvladuje šest kitajskih podjetij, ki so vsa v državni lasti. Leta 2010 je odločitev kitajske vlade, da za 40 odstotkov zmanjša izkop redkih zemlja, povzročila nekajkratno zvišanje cen in pospešeno odpiranje rudnikov v ZDA in Avstraliji.  Te surovine so namreč nepogrešljive v sodobni visokotehnološki industriji, še posebno pri proizvodnji baterij. Dodatna ponudba teh rudnikov je tri leta zatem povzročila ponoven kolaps cen na prejšnjo raven, a poraba teh kovin se bo, še posebej zaradi napovedanega vzpona električnih avtomobilov v prihodnjih letih, še močno povečala.

Danski geologi so uran v okolici Narsaqa odkrili že v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja. Težke vremenske razmere in dejstvo, da uran nikoli ni dosegel tako visokih cen, kot so jih napovedovali v šestdesetih letih, so pripomogli k temu, da rudnika niso nikoli odprli. Danes pa so razmere nekoliko spremenjene, saj se je izkazalo, da najdišče poleg urana vsebuje tudi zelo visoke koncentracije redkih zemelj.

Povečan interes za razvoj rudarske industrije je povezan predvsem z postopnim osamosvajanjem Grenlandije od Danske, kar podpirajo vse glavne politične sile. Po reformah iz leta 2009 so večino vladnih pristojnosti, med drugim nadzor nad naravnimi bogastvi, prevzele lokalne oblasti. Oblasti v prestolnici Nuuk so tako pristojne tudi za izdajanje rudarskih licenc, danska vlada pa še zmeraj vodi obrambno, monetarno in deloma tudi zunanjo politiko. Iz Köbenhavna vsako leto dobijo tudi okoli 650 milijonov evrov finančne pomoči, ki pokrije približno polovico državnega proračuna. Državne službe zagotavljajo okoli četrtino vseh delovnih mest, a nezaposlenost ostaja visoka, višja od desetih odstotkov. To je kar trikrat več kot na Danskem. Ribištvo, ki je odgovorno za skoraj ves izvoz in velik del služb v zasebnem sektorju, je v zadnjih dveh desetletjih v zatonu zaradi prevelikega izlova. Vlada je močno povečala število rudarskih licenc v upanju, da bo razvoj rudarstva Grendlandiji omogočil ekonomske temelje za osamosvojitev.

Ena glavnih licenc je tista, namenjena raziskavam najdišča redkih zemelj in urana v neposredni okolici obmorskega mesta Narsaq. Lastnik te licence je avstralsko podjetje z neizvirnim imenom Greenland minerals and energy. Da je prihodnost tega podjetja svetla, kaže tudi nedaven vstop kitajskega kapitala. Kitajsko podjetje, specializirano za pridobivanje redkih zemlja, je namreč kupilo 12-odstotni delež. Glavni namen je prav razvoj projekta v Narsaqu, kjer so pogoji za rudnik praktično idealni. Ruda se nahaja na površju, tako da bi jo pridobivali z odprtim kopom. Fjord, v katerem se nahaja Narsaq, v neposredni bližini rudnika omogoča ureditev priveza za ladje v globokim ugrezom. Geološke študije pravijo, da bi bil rudnik lahko drugi največji na svetu, donosnost investicije pa se ocenjuje na več kot 40 odstotkov.

Projekt ogroža zgolj še nasprotovanje lokalnih prebivalcev, ki opozarjajo na okoljsko škodo, ki jo bo povzročil rudnik. Skrbi jih predvsem dviganje prahu z veliko vsebnostjo urana. Zagovorniki projekta odgovarjajo, da bodo izkopno jamo polivali z vodo, rudo pa že v rudniku zmešali z vodo in zdrobili v goščo, ki se bo nato po ceveh prenašala na ladje. Po mnenju nasprotnikov to sicer ne rešuje vprašanja kontaminacije podtalnice. Zaradi pomanjkanja drugih možnosti gospodarskega razvoja projekt kljub očitkom podpira vsaj polovica prebivalcev. Projekt podpirajo tudi v prestolnici, kjer je parlament pred tremi leti izglasoval umik prepovedi kopanja uranove rude. Odločitev o odprtju rudnika, ki bi ribiško vasico spremenil v rudarsko mesto, se pričakuje v tem letu.