ob 9:00

Ukrajinski parlament je včeraj potrdil zakon o statusu vzhodnih regij Donjecka in Luganska. Zakon dopušča celo uporabo ruščine kot prvega jezika, a le po izvedbi lokalnih volitev, ki bodo v skladu z ukrajinsko zakonodajo. Uporniki trdijo, da gre za kršitev premirja sprejetega v Misnku, saj je bil zakon sprejet enostransko, brez sodelovanja separatistične strani. Podobnega mnenja je bil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

V Veliki Britaniji nacionalni urad za zdravje sprejema nova pravila, po katerih uvršča ženske s piercingi v spolovilu v skupino potencialnih žrtev genialnih mutilacij. Na drugi strani so tisti, ki prebadanja izvajajo potencialni storilci kaznivega dejanja. Britanski nacionalni urad se boji, da so bile ženske v poseg prisiljene, zato bodo številu žensk s prebodenimi klitorisi in sramnimi ustnicami tudi beležili statistiko. Statistika piercev v penisih zaenkrat še ni predvidena.

Piloti Lufthanse danes spet stavkajo. To je že dvanajsta stavka v obdobju enega leta. V najbolj delovni državi na svetu, se piloti borijo, da si ohranijo pravico do ugodne upokojitve s pet in petdesetimi leti. Lufthansa želi delovno dobo podaljšati za pet let. Piloti, ki očitno ne kupijo argumenta zategovanja pasu, napovedujejo, da bodo v četrtek stavko še razširili.

Francija izgublja mesto branika razsvetljeniskih vrednot. V razpravi je namreč zakon, po katerem bi morali ponudniki spletnih storitev in ponudniki širokopasovnih spletnih povezav avtomatsko procesirati promet po medmrežju in detektirati sumljive vsebine. Kriptirane podatke, naj bi tudi dekriptirali s prikritimi metodami. V britoffu ob deseti, pa prisluhnite kje so meje nevtralnosti ameriškega spleta.

ob 10:00  

Nov premik v zgodbi o nevtralnosti spleta. Pred kratkim so postala javna pravila o regulaciji medmrežja, ki jih je sprejela ameriška Zvezna komunikacijska komisija. Pravila sicer prepovedujejo privatizacijo spletnih storitev in prilagoditev hitrosti prenosa v zameno za plačilo, a še vedno vključuje luknjo, na katero so v večletni razpravi neprestano opozarjali spletni aktivisti.

Zloglasni člen se glasi, da ponudnikom širokopasovnih spletnih povezav nič ne preprečuje, da naslovijo probleme kršenja avtorskega prava in drugih ilegalnih aktivnosti. Argument komisije se glasi, da ima kršenje avtorskega prava negativne učinke na ekonomijo, da je slabo za posel. To je razlog, da daje odprte roke spletnim ponudnikom, da sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev takšnih prenosov. Ukrepi vključujejo cenzuriranje piratskih spletnih strani, za kar so zastopniki velikih multinacionalk zabavniške industrije močno lobirali.

Tudi definicija avtorskega prava in drugih ilegalnih aktivnosti je dokaj elastična. Aktivisti ugotavljajo, da bi se po tem členu dalo upočasniti prenos preko bit-torrent protokolov. Ne glede na to, da se prek teh protokolov pretakajo tako proste, kakor avtorsko zaščitene vsebine. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi temu, da o tem sami presodijo ponudniki spletnih storitev. Mnogi ponudniki so tudi sami lastniki avtorskih in patentnih vsebin, zato jim je bolj restriktivna in komercialna politika v interesu.

Po najbolj črnoglednih scenarijih bi lahko ponudniki spletnega dostopa izvajali tudi pregled posameznikovega prenosa z namenom odkrivanja kršenja avtorskih pravic. Seveda pa Zvzezna komunikacijska komisija proti temu ni sprejela nobenih varnostnih ukrepov. Zapisali so le, da lahko uporabniki spleta uporabljajo različne metode enkripcije, SSL in TOR, ali virtualna privatna omrežja, da njihova dejavnost na spletu ostane zasebna.

Uporabniki spleta so v Združenih državah tako prepuščeni sami sebi, da poskrbijo za svojo zasebnost.