Britoff reke Usumacinta in okoliških prebivalcev

Audio file

OSMA

Raziskava javnega mnenja med Francozi med 18. in 30. letom je pokazala, da jih kar 70 odstotkov meni, da gibanje Nuit Debout, grobo prevedeno “Pokonci celo noč”, predstavlja njihove želje. Praktično vsi so za gibanje že slišali, četrtina pa bi jih tudi preživela noč na enem od trgov po državi, kjer dnevno potekajo skupščinam podobni dogodki. Gibanje je zraslo iz protestov proti novi delavski zakonodaji in ima precej radikalne in obstoječi red transcendirajoče zahteve, ki pogosto taktično niso jasno artikulirane. Medtem se nadaljujejo tudi bolj konvencionalni protesti proti omenjeni zakonodaji. Včeraj se je tako več tisoč mladih in sindikalistov po pohodih po večjih mestih spopadlo s policijo, ki si je šlevasto pomagala s pendreki, šok granatami in solzivcem.

V Washingtonu se je tudi včeraj pod imenom Democracy Spring nadaljeval protest pred stavbo kongresa. Ker gre za neprijavljen protest, je bilo v štirih dneh aretiranih že več kot 600 ljudi, ki se roki pravice niti ne poskušajo izmakniti. Kljub temu se njihovi tovariši vsak dan vračajo in izpostavljajo različne teme. Včeraj so bile tako na vrsti delavske pravice. Glavni fokus gibanja je sicer opozarjanje na vlogo kapitala v ameriški politiki in prizadevanje za pravičen volilni sistem.

Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek je oznanil, da bo pri kolegih v vladi in parlamentu iskal soglasje za uradno spremembo imena svoje države. Češka naj se tako v angleščini ne bi več imenovala Czech Republic, pač pa bi se uporabljalo novo, krajše ime Czechia. Če bodo izvoljeni predstavniki ljudstva okrajšano in domnevno bolj praktično ime potrdili, bo zunanje ministrstvo ime spremenilo tudi v registru Združenih narodov. Po tem bodo lahko novo pogruntavščino uporabljali na športnih dogodkih in v promocijske namene in vse bo drugače. Zagovorniki novega imena sicer pravijo, da se je angleško poimenovanje Czechia pojavljalo že v 19. stoletju, ko je bilo območje še del Avstro-Ogrske.

 

DESETA

Višjestopenjsko sodišče v ZDA je ponovno obudilo prej zavrnjen primer staroselske skupnosti Navajo, ki od ameriških oblasti zahteva vrnitev več kot 300 relikvij in ostankov. Gre za najbolj svete predmete, zato njihovi odvetniki tokratno odločitev označujejo za veliko zmago. Najpomembnejše sporočilo sodbe je, da se kakršnekoli predmete, ki pripadajo skupnosti Navajo, lahko odstranjuje z njihovih ozemelj samo z dovoljenjem in kljub temu da se jih premakne drugam, ti še vedno ostajajo v njihovi lasti, kar pomeni da jih lahko tudi zahtevajo nazaj. Primer se vleče že od leta 1996.

Mehiška in gvatemalska vlada skupaj načrtujeta gradnjo hidroelektrarn na reki Usumacinta, ki teče na meji med državama. Več kot 300 prebivalk in prebivalcev mehiške zvezne države Chiapas se je zbralo v San Cristobalu in se zavezalo, da bodo gradnjo poskusili ustavili z vsemi sredstvi. V kolikor bi prišlo do gradnje prvega izmed jezov, bi se vodna gladina dvignila za dobrih 55 metrov in s tem preplavila nekatera obrečna naselja. Ob tem se nasprotniki načrtov tako na mehiški kot na gvatemalski strani glede na pretekle izkušnje dobro zavedajo, da vlade ne bodo poskrbele za njihovo premestitev in nadomestilo zaradi povzročene škode.

Z velikimi energijskimi projekti se ukvarjajo tudi amazonske staroselske skupnost. Skupina predstavnikov je na Brazilsko nacionalno banko za razvoj naslovila prošnjo, naj ta finančno ne podpira več projektov, ki imajo negativne učinke na okolje, ter pozvala k sprejetju internih politik, usmerjenih v varovanje pravic staroselskih skupnosti do svoje zemlje. Kot primer slabih projektov so navedli jez Belo Monte, ki bi bil ob izgradnji tretji največji hidroelektrični projekt, vendar bi bili negativni učinki na lokalno prebivalstvo in okolje ogromni.

 

Priloge
Audio file

Dodaj komentar

Komentiraj