BritOFF resničnih imen in bikinijev

10:05

Pozdravljeni v tehnološkem britoffu, kjer se bomo tokrat posvetili težavam Facebooka v Nemčiji in nemškim težavam z regulacijo spletnih platform.

Zveza nemških organizacij potrošnikov VZBV je v začetku tedna razglasila sodbo deželnega sodišča v Berlinu, ki določene prakse Facebooka označuje za nezakonite. VZBV, ki je tožbo proti tej korporaciji vložila leta 2015, je sodišče pritrdilo v več postavkah. Tako je nezakonito določilo Facebooka, ki od uporabnikov zahteva registracijo z resničnim imenom in priimkom. Prav tako so sporne že vnaprej odkljukane nastavitve aplikacije, da se uporabnik strinja z deljenjem svoje lokacije med klepetom in z dostopom iskalnikov do časovnice.

Sodišče je prepovedalo tudi izvoz osebnih podatkov uporabnikov v ZDA in uporabo le-teh v komercialne namene. Zavrnilo pa je trditev VZBV, da potrošniki za uporabo Facebooka plačujejo s svojimi podatki, torej ta ne bi smel biti oglaševan kot brezplačen. Tako VZBV kot Facebook sta seveda napovedala pritožbo. Facebook je obenem zatrdil, da bo tako ali tako vsa sporna določila prilagodil evropski uredbi za zaščito podatkov, ki začne veljati konec letošnjega maja. Facebook je namreč že decembra lani v nemilost padel tudi pri nemškem Uradu za kartele, ki je izpostavil spornost sledenja uporabnikom s platforme na druge spletne strani.

A če se razsodba berlinskega sodišča zdi kot vsaj začasna zmaga za potrošnike v boju proti korporaciji, se drugačna zgodba odvija na področju nemške zakonodaje. Nevladna organizacija Human Rights Watch je izrazila zaskrbljenost v zvezi z uporabo Zakona proti nezakonitim spletnim vsebinam, neformalno poimenovanim Lex Facebook. Zakon, ki je v veljavo stopil z začetkom tega leta, je bil zasnovan predvsem za boj proti sovražnemu govoru na spletnih platformah z več kot dvema milijonoma uporabnikov.

Human Rights Watch ugotavlja, da uporaba zakona v praksi vodi v kršitve svobode izražanja in v pretirano cenzuro potencialno kontroverznih vsebin. Zakon namreč prepoveduje široko paleto vsebin, ki jih določa nemških kazenski zakonik, med njimi tudi žalitve, obrekovanje, kratenje ugleda religij in žaljenje državnih simbolov. Zagrožena kazen za neukrepanje ob pojavu tovrstnih vsebin znaša 5 milijonov evrov za osebo, odgovorno za platformo, in 50 milijonov evrov za podjetje. Sporna vsebina mora biti razen v zapletenih primerih izbrisana v roku 24-ih ur od objave.

Prejšnji mesec sta Facebook in Instagram tako izbrisala fotografijo nagrajene nemške ulične umetnice Barbare, ki prikazuje prometni znak v bikiniju. Presenetljivo, saj nemški zakonik prikazovanja golote in pornografije za polnoletne ne prepoveduje. Human Rights Watch poudarja, da zakon uporabnikom, kot je Barbara, ne omogoča nobene pravne poti za pritožbo nad izbrisom vsebine. Lex Facebook tako presojanje o svobodi izražanja, ki sive lase povzroča celo izkušenim sodnikom, v celoti prepušča zasebnim podjetjem. Revizijski organ pod nadzorom vlade, ki ga zakon sicer predvideva za bolj zapletene primere svobode izražanja, namreč ni še niti ustanovljen.

8:05

Udeleženci Mednarodne konference za obnovo Iraka v Kuvajtu so se zavezali, da bodo Iraku namenili približno 30 milijard dolarjev pomoči in posojil. Iraško ministrstvo za načrtovanje je sporočilo, da za obnovo najnujnejše infrastrukure nemudoma potrebuje vsaj 22 milijard dolarjev. Celotno škodo mednarodni strokovnjaki sicer ocenjujejo na skoraj 90 milijard dolarjev. Evropska unija bo prispevala 400 milijonov dolarjev za humanitarno pomoč. Za obnovo države bodo največ prispevali Turčija s petimi milijardami dolarjev ter Kuvajt in Saudova Arabija s približno dvema milijardama dolarjev.

Narodna skupščina v Kambodži je sprejela Zakon proti žaljenju članov kraljeve družine, ki za kršitelje predvideva do pet let zaporne kazni in do približno 2500 evrov globe. V imenu kraljeve družine bo tožbe vlagal državni tožilec. Zakon prav tako omejuje svobodo združevanja. Center za človekove pravice v Kambodži je opozoril na velike možnosti zlorabe novega zakona za utišanje legitimne kritike oblasti, kot se je zgodilo na Tajskem. Vladajoča kamboška Ljudska stranka je namreč že lani zaukazala razpustitev opozicijske Stranke narodne rešitve, njen voditelj Kem Sokha pa je bil obtožen izdaje.

V Zimbabveju je umrl voditelj opozicije in dolgoletni nasprotnik nekdanjega predsednika Roberta Mugabeja Morgan Tsvangirai. Tsvangirai je zaradi zdravstvenih težav vodenje Gibanja za demokratične spremembe že v začetku meseca prepustil podpredsedniku Nelsonu Chamisi. Vseeno je namereval kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah kot izzivalec trenutnega predsednika Emmersona Mnangagwe. Tsvangirai, ki je svojo politično pot začel kot rudarski sindikalist, je bil do sredine devetdesetih let član Mugabejeve stranke ZANU-PF. Kasneje je vodil sindikalne proteste proti vladavini Mugabeja in leta 1999 ustanovil Gibanje za demokratične spremembe. Proti Mugabeju je trikrat neuspešno nastopal na predsedniških volitvah, zaradi obtožb o domnevni izdaji pa je bil večkrat zaprt in žrtev policijskega nasilja.

V sosednji Republiki Južna Afrika pa je predsednik Jacob Zuma podal javno izjavo o odstopu. Vladajoča stranka Afriški narodni kongres je pritisk na Zumo stopnjevala tudi z racijo na posestvu bratov Gupta, ki jih policija preiskuje zaradi koruptivnih navez z družino Zuma.