Ob 10-ih

Raziskovalni inštitut Citizen Lab, ki deluje v sklopu Univerze v Torontu, je objavil poročilo o delovanju hekerske skupine Dark Basin. Gre za organizacijo, ki za stranke izvaja vohunjenje za ciljnimi tarčami, ime pa so ji nadeli raziskovalci Citizen Laba. Njihove tarče so bile predvsem ameriške okoljske organizacije, združene v kampanji #ExxonKnew, s katero so opozarjale na to, da je naftno podjetje Exxon že desetletja vedelo, da raba fosilnih goriv povzroča globalno segrevanje.

Prva sled se je pojavila leta 2017, ko je k inštitutu pristopil novinar Reutersa, ki je med preiskavo nemškega podjetja Wirecard postal tarča intenzivnega »ribarjenja« oziroma phishing po angleško. Pri tem je govora o obliki spletne prevare, pri kateri skuša zlikovec svojo žrtev pretentati z vzpostavitvijo spletne strani, ki skuša posnemati neko sicer legitimno stran, na primer spletno stran banke. Nič hudega sluteči posameznik nato v lažni obrazec vnese svoje podatke, recimo številko bančne kartice in njej pridruženo potrebno navlako, kar lahko nato ribič izkoristi v svoj prid, saj tako pridobi dostop do tujega bančnega računa.

Že omenjenemu podjetju Wirecard, ki se ukvarja s procesiranjem plačil, afere sicer niso tuje. Leta 2016 je izšlo poročilo do tedaj neznane raziskovalne skupine Zatarra Research, ki je Wirecardu očitalo nepravilnosti pri vodenju računov, kar je povzročilo padec cene delnice podjetja. To si je poročilo interpretiralo po svoje, namreč kot poskus namerne manipulacije s ceno delnice, in poskušalo odkriti, kdo za poročilom zares stoji. V ta namen je Wirecard najel bivšega vodjo zunanje obveščevalne službe libijskega prehodnega nacionalnega sveta Ramija el Obeidija. Ta je preko dveh angleških varnostnih služb izvajal nadzor nad osmimi vlagatelji, ki so imeli proti Wirecardu odprte kratke pozicije. Gre za finančni žargon, pomeni pa nabor finančnih inštrumentov, ki izplačajo dobiček, če cena delnice pade. Zaradi sumljivega dogajanja je nemški borzni regulator BaFin leta 2019 za dva meseca celo prepovedal kratko prodajo Wirecardovih delnic.

A vrnimo se k poročilu Citizen Laba. Skupina Dark Basin je ribarila z e-pošto, ki je vsebovala povezave s skrajšanimi naslovi URL do zlonamernih spletnih strani. Prav te krajšave so se izkazale za del omrežja specifičnih krajšalnikov, ki jih je Citizen Lab uspel povezati z indijskim podjetjem BellTrox. Njegovi uslužbenci so namreč pri testiranju tovrstnih krajšalnikov drug drugemu pošiljali svoje življenjepise in se na družbenih omrežjih bahali s svojimi dosežki, lokacijo prevarantov pa so nakazovale tudi številne druge, tehnično zahtevnejše sledi. Njihove tarče so bile raznovrstne, zato v Citizen Labu sklepajo, da napadalci niso financirani s strani specifične države, temveč jih lahko najame kdor koli.

Poleg že omenjenih okoljskih organizacij so tako hekerji ciljali tudi na vlagatelje s kratkimi pozicijami proti podjetju Wirecard. Napadi oziroma poskusi ribarjenja so se pri nekaterih vrstili tako rekoč dnevno v obdobju več mesecev, spet drugi pa so zlonamerna sporočila prejemali več let. Poleg investitorjev so se na BellTroxovem seznamu znašli tudi zdravniki, odvetniki, visoki funkcionarji v energetskih podjetjih, pa tudi mali ljudje z majhnimi težavami, kot so ločitve ali drugi pravni spori.

Zapomnite si: ko vas po telefonu »Microsoftov« uslužbenec z indijskim naglasom opozarja na viruse na vašem računalniku, just say no.

ob 8-ih

V Rusiji so aretirali tri zaposlene v termoelektrarni v mestu Norilsk, kjer je konec maja prišlo do izliva okoli dvajset tisoč ton nafte. Obtožnica direktorja elektrarne Pavla Smirnova in dva inženirja bremeni kršenja pravil o varovanju okolja. Do izliva je prišlo zaradi počene cisterne, pri čemer se je šest tisoč ton nafte absorbiralo v tla, približno petnajst tisoč ton pa je končalo v bližnjih vodotokih. V podjetju Nornickel, ki upravlja z elektrarno, trdijo, da naj bi do poka prišlo zaradi zgodnjega taljenja permafrosta, ki ga povzroča globalno segrevanje.

Voditelji koalicijskih strank so po srečanju na Brdu pri Kranju napovedali prenos čim večjega deleža državnega premoženja na demografski sklad. Ta naj bi bil namenjen širši demografski politiki, »od rojstva do smrti«, koliko premoženja bo vanj sploh možno prenesti, pa bo odločilo šele finančno ministrstvo. Za ustanovitvijo takega sklada stoji ideja o poenotenju upravljanja z državnimi sredstvi, ki niso neposredno vezana na proračun. S tem bi pod eno streho združili Slovenski državni holding, Družbo za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, Kapitalsko družbo in Modro zavarovalnico. Zadnji dve se ukvarjata predvsem s sredstvi, namenjenimi pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, DUTB pa je bolje znana kot »slaba banka«. Nanjo so bile v kriznem obdobju po zadnji veliki recesiji prenesene slabe terjatve slovenskih bank, da so te lahko zopet začele normalno poslovati. Normalno poslujejo še danes, niso pa več slovenske.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je v pismu pozval premierja Janeza Janšo, naj pojasni zamenjavo na vrhu Statističnega urada, krajše Surs. Komisija je kot razlog za pismo navedla, da je »komisija zavezana k zagotavljanju popolnega spoštovanja načel nepristranskosti in strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov, kot to določa zakonodaja Evropske unije«. Janša trdi, da je bila menjava potrebna »zaradi odzivnosti«, v pravnem mnenju, ki ga je po razrešitvi bivšega generalnega direktorja Bojana Nastava pridobil Statistični svet RS, pa je zapisano, da se je vlada ob tem sklicevala na napačen zakon.