A banka?
Slovenski državni holding je na včerajšnji seji, ki bi se sicer morala zgoditi že v ponedeljek, njena prestavitev pa je, podkrepljena z namigovanji poslanca SDS Anžeta Logarja, v medijih sprožila ugibanja o političnih pritiskih, sklenil, da Abanko v celoti proda najboljšemu ponudniku. Uradno je to Nova kreditna banka Maribor d. d., ki pa jo je leta 2016 prek luksemburškega podjetja Biser Bidco za izjemno majhen znesek, zgolj četrt milijarde evrov, kupil ameriški investicijski sklad Apollo Global Management.
Predstavnik Apollo sklada je sicer že leta 2015 za Sobotno prilogo Dela povedal, da želijo zgraditi največjo banko v Sloveniji, kar jim bo s priklujčitvijo Abanke NKBM banki, ki so ji pred tem že pripojili nekdanjo Raiffeisen banko in Poštno banko, skorajda uspelo. NKBM bi skupaj z Abanko po trenutnih podatkih obvladoval 22,46 odstotka tržnega deleža, kar je povsem primerljivo z 22,72 odstotka, kolikor ga ima Nova ljubljanska banka, trenutno največja slovenska banka. Mimogrede SDH je ravno včeraj zaključil s postopkom njene privatizacije. Apollo sklada pa ne zanimajo le slovenske banke, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se je konec maja sestal z Apollovim lobistom Michelom Rabo glede nakupa Mercatorja.
Po neuradnih podatkih naj bi bila Abanka prodana za približno pol milijarde evrov, medtem ko je njena knjigovodska vrednost sicer dobrih 600 milijonov. Spomnimo, da je bila Abanka od leta 2013 v postopku sanacije bank prejela 781 milijonov evrov. Banka je sicer v dobri kondiciji in beleži znatne profite, le v prvih treh mesecih letošnjega leta je imela 18,6 milijona evrov čistega dobička.
Edini razlog za prodajo je zaveza, da bo Abanka prodana do konca junija 2019, ki jo je ob dokapitalizaciji bank Slovenija dala Evropski komisji. Čeprav so se gospodarske razmere od takrat znatno spremenile in pravih argumentov za prodajo pravzaprav ni, pa ne SDH ne vlada nista želela prevzeti odgovornosti, da bi postopek prodaje ustavila. Vse, kar je kljub zavezi, ki jo je dal Levici, da bo prodajo poskušal zaustaviti, storil premier Marjan Šarec, je, da je po ogledu dokumentarca o spornih praksah Evropske komisije pri sanaciji bank na TV Slovenija 7. junija čivknil, naj SDH dobro premisli o prodaji. A očitke, da izvaja politični pritisk, je takoj zanikal in rekoč, da imajo upravniki SDH višjo plačo od njega, vso odgovornost za prodajo skušal prevaliti nanje. Mimogrede njihova bruto mesečna plača je 11 000 evrov.
Da pa višina plače upravnikov SDH premirja ne odvezuje politične odgovornosti, menijo v stranki Levica. Njen vodja Luka Mesec je izrazil nezadovoljstvo z delom vlade.
Mesec je povedal, zakaj je prodaja Abanke problematična.
Mesecu se zdi sporen tudi kupec.
Razprodaji bank ne nasprotujejo le v Levici, kritičen je tudi ekonomist Bine Kordež.
Kordež je komentiral tudi ceno prodanih bank.
Kordež je opisal, kateri so razlogi za prodajo bank in kakšne možnosti je vlada imela, da bi jo preprečila.
Kordež ocenjuje, da je Šarec vendarle izvajal politični pritisk.
A vendarle prodaja Abanke nima le finančnih učinkov. Luka Mesec je napovedal, da bo svet stranke Levica v juliju odločal o nadaljevanju sodelovanja z vlado Marjana Šarca. Za rešitev banke je že prepozno, Levico pa moti več vladnih potez v zadnjem času in če si vlada ne bo zagotovila njenih glasov, se pri sprejemanju državnega proračuna jeseni obeta večja politična kriza.
Mesec je razložil, zakaj je mogoče prenehanje podpore Levice vladi.
Na grožnje Levice o prenehanju podpore vladi je Marjan Šarec stoično odvrnil, da bo brez podpore v državnem zboru vlada pač padla.
Dodaj komentar
Komentiraj