ob 10.05

Dobro jutro še s strani tehnološko-regulacijske ekipe obritih novic. Tokrat smo praznično razpoloženi, saj je v nedeljo svoj 28. rojstni dan praznoval široki svetovni splet. Ob jubileju, ki ga pošteni rock zvezdniki ne dočakajo, pa je javno pismo o ne več najstniških problemih 28-letnika spisal njegov izumitelj Tim Berners Lee. Kot najbolj pereče je izpostavil tri točke, in sicer da posamezniki nimajo nadzora nad osebnimi podatki, kot drugo neznosno lahkost širjenja lažnih informacij ter netransparentnost in nerazumevanje spletnih političnih kampanj.

Prodaja osebnih podatkov je poslovni model, ki se ga poslužuje marsikatero spletno podjetje. Uporabniki se v zameno za brezplačno storitev odpovemo svojim osebnim podatkom. Ti nato pristanejo na trgu, v slabšem primeru pa v centrih za masovni nadzor. K slabemu trendu se nagiba tudi republikanski predlog sprememb zakona v ZDA, ki bi izničile pravila, ki jih je vpeljala Zvezna komunikacijska komisija. Ta so ponudnikom dostopa do spleta prepovedovala trgovanje z zgodovino brskanja njihovih strank in drugimi osebnimi podatki. Republikanci so pravila označili za nepotrebno regulacijo interneta, ki duši inovacije. Postavlja se vprašanje, koliko je vredna zgodovina brskanja senatorja ZDA.

Spletni konzorcij, ki mu predsednikuje Tim Berners Lee, želi glede zasebnosti na spletu in razširjanja lažnih informacij več sodelovanja s podjetji, ki ponujajo spletne storitve. Predvidevamo lahko, da ta agenda ne bo preveč očitna, saj so podjetja bliže jedru problema. Spletni konzorcij bi si želel tudi več transparentnosti pri delovanju algoritmov, ki predlagajo rezultate naših poizvedb. Ti delujejo tako, da predvidevajo, kam bomo kliknili. Razširjevalci lažnih informacij lahko s pametnimi prilagoditvami vsebine, recimo tako da jo naredijo bolj šokantno, algoritme prepričajo, da jo uvrščajo še više na seznam zadetkov. Razpihovalci lažnih novic lahko ogenj razširijo še z uporabo botov, pravzaprav programskih robotov.

ob 8.05

Predstavnik turške vlade in namestnik premierja NumAn Kurtulmuş je izjavil, da v odgovor na sobotni spor med Nizozemsko in  Turčijo slednja odpoklicuje svojega veleposlanika za Nizozemsko, ki je bil v tem času na dopustu, in zapira svoj letalski prostor za nizozemske diplomate. Spomnimo, spor med državama se je vnel, ko je Nizozemska prepovedala, da bi turški ministri govorili na političnem shodu turških emigrantov v Rotterdamu.

V Kambodži dvigujejo prah ponavljajoče zahteve Združenih držav Amerike po vračilu vojnega dolga, ki se je nabral med letoma 1972 in 1974. ZDA je v tem času financirala za 274 milijonov dolarjev bombaža, moke in riža, po njihovih izračunih pa ta dolg skupaj z obrestmi sedaj znaša 500 milijonov dolarjev. Iz računov veleposlanika ZDA v Kambodži pa se je izmuznilo 500 000 ton bomb, ki so jih ZDA odvrgle na kamboško podeželje z namenom, da uničijo Vietkongovce, ki so se skrivali tam. Kampanja bombardiranja naj bi v Kambodži zahtevala več sto tisoč žrtev.

Čez dve uri sledi britoff o regulaciji tehnologije, do takrat pa smo za vas pripravili še dve novici s tega področja, da vam dvignemo apetit. Univerza v Berkleyju bo z jutrišnjim dnem zaprla svoj javno dostopni arhiv videov in podcastov predavanj, v katerem je približno 20.000 različnih vsebin. Videi ne ustrezajo ameriškemu zakonu o invalidnosti, je preučilo pravosodno ministrstvo na podlagi pritožbe zaposlenih na Univerzi za gluhe v Washingtonu. Videi bi namreč morali biti podnaslovljeni. Ker je finančni vložek podnaslavljanja več tisoč ur materiala predrag, so se na Univerzi v Berkleyju odločili, da posnetke enostavno umaknejo, in bodo po novem dostopni le še študentom.

Ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo ni dovolila vpisa sklada, ki bi se ukvarjal s trgovanjem digitalne valute bitcoin. Investitorjema je vlogo zavrnila z razlogom, da tržišče bitcoinov ni dovolj regulirano, kar bi v prostotržni ekonomiji, kakršna naj bi bila ameriška, lahko dojeli kot protislovje. Takoj po odločitvi je vrednost bitcoina padla za slabih 20 odstotkov in se ustalila pri približno 1090 dolarjev. Komisija bo kmalu odločala še o dveh podobnih skladih.