Ob 10.05

Na današnji dan pred 101 letom sta bila umorjena Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht, domnevno na ukaz vladajoče socialdemokratske stranke oziroma SPD. Po zaslišanju z mučenjem so ju enote Freikorps ustrelile, truplo Rose Luxemburg pa zabrisale v berlinski kanal Landwehr. Luxemburg in Liebknech sta že več let pred tem delovala na način, ki ni prav nič godil vladajoči socialdemokraciji.

Luxemburg, takrat še članica SPD, se je že na prelomu stoletja borila proti revizionističnemu reformizmu strankarskega kolega Eduarda Bernsteina s slovitim spisom “Socialna reforma ali revolucija?”. Kljub odmevnosti njune polemike se je stranka vse bolj začela nagibati v smer bernsteinovskega oportunizma. To se je najjasneje izkazalo ob izbruhu prve svetovne vojne: takrat je vodstvo SPD v Reichstagu glasovalo v podporo vojnim kreditom ter znotraj stranke sprejelo premirje z buržoazno in imperialistično nemško vlado z obljubo, da se bo v času vojne vzdržalo kakršnih koli stavk. V odgovor na tovrsten oportunizem domnevno delavske stranke so Luxemburg, Liebknecht, Klara Zetkin  in Franz Mehring ustanovili skupino Die Internationale, ki je januarja 1916 prerasla v Špartakovce. Ti so nasprotovali imperialistični vojni in nadaljevali z razrednim bojem.

Leta 1917 so se Špartakovci združili z Neodvisno socialdemokratsko stranko oziroma USPD, ki jo je ustanovil Hugo Haase skupaj s člani SPD, ki so nasprotovali vojni. 3. novembra so mornarji v Kielu začeli upor proti vojni in monarhiji. Ta je v nekaj dneh privedel do tega, da so oblast po večini Nemčije prevzeli sveti delavcev in vojakov, ki so končali vojno in razglasili demokratično republiko. Oblast v državi sta prevzeli USPD in SPD. Luxemburg in Liebknecht sta bila v tem času izpuščena iz zapora. Ustanovila sta časopis Die Rote Fahne oziroma Rdeča zastava ter januarja naslednje leto soustanovila Komunistično partijo Nemčije pod lastnim vodstvom.

Ko je januarja državo zajel nov val uporov, se jim je pridružila tudi Komunistična partija. Nemški kancler in vodja SPD Friedrich Ebert je na pomoč poklical enote Freikorps, ki so v nekaj dneh zatrle upor ter umorile Luxemburg in Liebknechta. A njuna smrt je povzročila nov val uporov. V teh je bilo ubitih več tisoč članov komunistične partije in drugih levičarjev. Postopoma so morali ob napredovanju reakcije delavske in vojaške svete razpustiti, kljub temu da so se ponekod stavkovni vali nadaljevali še do maja. Delavska oblast se je najdlje obdržala v Sovjetski republiki Bavarski, kjer je bila zatrta 2. maja 1919.

Na večer pred svojo smrtjo je Rosa Luxemburg zapisala: “'Red vlada v Berlinu.' Vi topi plačanci! Vaš 'red' je zgrajen na pesku. Revolucija se bo že jutri 'žvenketaje spet v višine usmerila' in na vašo grozo z zvokom pozavne razglasila: Bila sem, sem in bom.”

Ob 8.05

Zvezno sodišče v Kaliforniji je razsodilo, da je ločevanje migrantskih družin na meji med Mehiko in Združenimi državami Amerike legalno, če ločevanje poteka na podlagi domnevnega kriminalnega ozadja staršev ali zaradi zdravstvenih razlogov. Potem ko so oblasti na meji več sto migrantom odvzele otroke in jih namestile v ločene centre, je Ameriška zveza za državljanske svoboščine oziroma ACLU vložila tožbo na sodišče. Takrat je zvezno sodišče razsodilo, da mora vlada s prakso ločevanja družin prenehati. Kljub temu da je Trumpova administracija z njo uradno prenehala junija 2018, je Zveza na sodišču zatrdila, da je bilo od takrat ločenih več kot tisoč družin, kar naj bi kršilo tedanjo odločitev sodišča. Vlada Donalda Trumpa je pred sodiščem na očitke odgovarjala, da je z ločevanjem družin nadaljevala zgolj v primerih, ko so oblasti sumile, da gre za starše s kriminalnim ozadjem ali z nalezljivimi boleznimi, ali ko so sumili, da domnevno družinsko razmerje med otrokom in migrantom ni sorodstveno. Zveza je nasprotno trdila, da je za sume o kriminalnem ozadju staršev zadoščalo že, če so ti v preteklosti kršili prometne predpise ali so že kdaj prej nelegalno prečkali mejo. Kljub temu je sodišče tokrat pritrdilo ameriški vladi, češ da ni dokazov, da je ta zopet začela sistematično ločevati družine. Dalje je vladi naložilo, naj za družine, pri katerih sumi, da v resnici ne gre za sorodstveno razmerje, uporabi tehnologijo preverjanja ujemanja DNK.

Tudi v Peruju je sodišče razsodilo v prid tamkajšnjemu predsedniku Martinu Vizcarraju. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da njegova razpustitev kongresa 30. septembra ni bila neustavna. Vizcarra se je za takšen ukrep odločil, ko se poslanci niso mogli zediniti o protikorupcijskih reformah in so obtičali na mrtvi točki. Mesec kasneje je nato ustavno sodišče začelo razsojati, ali Vizcarra s tem ni presegel svojih predsedniških pooblastil. Razsodba, da je bil ukrep ustaven, pomeni tudi, da se bodo 26. januarja kot načrtovano odvile parlamentarne volitve.

Sodišča s polno paro delujejo tudi na evropskem kontinentu. Evropska komisija je na Sodišče Evropske unije vložila zahtevo, naj suspendira delovanje disciplinske komisije poljskega vrhovnega sodišča. Vloga sledi sodbi poljskega vrhovnega sodišča, ki je decembra na prošnjo Sodišča Evropske unije razsodilo, da disciplinska komisija, ki jo je imenovala vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ni neodvisna. Poljska vlada je na odločitev Evropske komisije podala odgovor, da je vprašanje poljske sodne reforme v domeni države članice in ne Evropske unije.