Britoff s premično polovično streho

Aktualno-politična novica
30. 3. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Ob desetih

Žička kartuzija je najstarejši kartuzijanski samostan na slovenskih tleh. Ne samo to: kartuzija v Žičah je prvi samostan belih menihov izven njihove izvorne Francije in Italije. Z gradnjo je pričel mejni grof Otokar III. Štajerski, začeto pa je končal njegov edini sin grof Otokar IV. Štajerski, ki je ustanovitev potrdil z ustanovno listino Žičke kartuzije okrog leta 1165. Verjetno največji razcvet je samostan doživel za časa zahodnega razkola konec 14. in v začetku 15. stoletja, ko sta rimsko cerkev vodila dva papeža. Žiški priorji so tedaj ustanavljali nove kartuzije, nekaj let v tistem obdobju pa je bil samostan pod Konjiško goro celo glavni samostan reda belih menihov, ki so ostali zvesti papežu iz Rima. Kartuzija je bila razpuščena leta 1782, pač skladno z dekretom Jožefa II. o razpustitvi samostanov.

V zadnjem času se je žiški samostan omenjal predvsem zaradi obnove osrednjega dela ruševin, to je zaradi rekonstrukcije strehe cerkve svetega Janeza Krstnika, zgrajene okoli leta 1190. Sredstva za obnovo v vrednosti dveh milijonov evrov je zagotovil rebalans državnega proračuna konec leta 2019, amandma pa je vložila poslanska skupina SNS z Zmagom Jelinčičem Plemenitim na čelu. Občina Slovenske Konjice mora sredstva porabiti do 31. oktobra letos. Če sredstev ne porabijo, se ta avtomatsko vrnejo v državni proračun.

Rekonstrukcija strehe na cerkvi pa je sprožila burne debate v umetnostnozgodovinski, arhitekturni in konservatorski stroki. Po načrtih, ki jih je pripravil arhitekt Rok Žnidaršič, bo cerkev namreč pokrivala steklena polovična premična streha. S tem bi ostala odkrita Otokarjeva kapela. Žnidaršič načrtuje tudi dostop obiskovalcev do vrha zidov in tako nastanek posebne razgledne poti na cerkvenih zidovih.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov - najglasnejši med njimi je umetnostni zgodovinar in arhitekt Igor Sapač - tak načrt ne pije vode. Za 70. številko revije Umetnostna kronika, ki je bila v celoti namenjena problematiki Žičke kartuzije, je Sapač napisal članek s pomenljivim podnaslovom: Od spomenika srednjega veka na Slovenskem do spomenika sodobnega slovenskega klientelizma? Po njegovem mnenju so težnje po premični steni zgolj odraz, citiramo, “spreminjajočih se arhitekturnih modnih trendov, subjektivnih mnenj o estetiki v sodobni arhitekturi ter velikega upada teorije in prakse konservatorstva v slovenskem prostoru v zadnjih dveh desetletjih”. Konec citata. Na kratko - Sapač želi, da se cerkev zastreši po vzoru nekdanje strehe in da se obnova po trenutnih načrtih prekine.

V omenjeni reviji je svoje načrte predstavil tudi projektant premične strehe Žnidaršič. Njegova rešitev, citiramo, “omogoča poleg fizične zaščite ostalin tudi njihovo programsko nadgradnjo. Značilne­mu mističnemu motivu razvaljene vzdolžne ladje zagotavlja, da kljub funkcionalni potrebi pokritega prireditvenega prostora ohranja danes tako prepoznaven in cenjen značaj: stik opu­ščenega sakralnega prostora z nebom”. Konec citata.

Sapač opozarja, da je občina dotični projekt domnevno izbrala na netransparenten način. Pravi, da bi bil potreben mednarodni tečaj, a pristojni pojasnjujejo, da zakonodaja tega sploh ne zahteva. Vse očitke je zavrnil tudi konjiški župan Darko Ratajc - obnova je po njegovem mnenju zahtevna, a hkrati zakonita in transparentna. Pri odločitvi naj bi sodelovali vsi pristojni deležniki, torej predstavniki kulturnega ministrstva, občine in predstavniki Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.

Dileme glede prenove oziroma nadkritja cerkve svetega Janeza Krstnika v žiškem kompleksu se sicer pojavljajo že dolgo. To je, popolnoma laično rečeno, razbrati že iz 70. številke Umetnostne kronike, saj se tako Žnidaršič kot Sapač med drugim sklicujeta tudi na že nekaj desetletij stare razprave. Poseben posvet o prenovi Žičke kartuzije so zaradi tenzij med zagovorniki in kritiki premične strehe pripravili celo na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Za rekonstrukcijo strehe na cerkvi svetega Janeza Krstnika je čas, kot že rečeno, vse do konca oktobra, razdeljenost glede rešitve pa kajpak ne bo izzvenela. Na stran kritikov premične strehe se je postavil tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je po lastnih besedah zrihtal dva milijona za obnovo. V pismu ministru za kulturo Vasku Simonitiju je med drugim zapisal, citiramo: »Nikakor se ne strinjamo z idejo premične strehe, saj gre za preveč pomemben kulturnozgodovinski spomenik, ne pa za zasebni Disneyland. Nihče me ne obvešča, pa sem jaz pripeljal denar! Dovolj imam teh, ki se redijo pri državnem koritu, kulturna dediščina pa se uničuje.« Konec citata.

Ob osmih

Ko so vlačilci ob 15.05 po lokalnem času uspeli iz blata izvleči nasedlo ladjo Ever Given in jo splaviti, so veselo zahupali. Sueški prekop je zopet ploven! 400-metrska ladja je nasedla 23. marca in s tem onemogočila najkrajši in najhitrejši prehod ladij med Indijskem oceanom in Sredozemskim morjem. Zaradi nasedle ladje se je na obeh straneh prekopa nakopičilo 425 ladij, po ocenah pa bodo za odpravo zastoja potrebni trije dnevi in pol.
 
Vodja kabineta slovenskega premierja Janeza Janše Peter Šuhel je pisal v Bruselj. Tokrat je predsednik vlade k odstopu pozval vodjo skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in’t Veld. Spomnimo, da liberalna nizozemska evroposlanka na seji v petek Janši ni dopustila takojšnjega predvajanja videoposnetka, ki predstavlja premierjev pogled na medijsko krajino v Sloveniji. Predvajala bi ga po koncu razprave. A to predsedniku vlade ni bilo po godu in od seje se je izklopil. Seveda je, kot je že v navadi, v pismu Janša zopet spomnil na svinčene čase komunizma: njena cenzura, da ga spominja na to nevarno obdobje, ko so morali novinarji članke pred objavo pošiljati na sedež partije.
 
Včeraj se je vseh 38 koalicijskih poslancev podpisalo pod predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Za zdaj še prvi med poslanci je na tnalu zaradi izstopa iz koalicijske poslanske skupine SMC. Tajno glasovanje za njegovo odstranitev s položaja bo predvidoma že danes, koalicija pa potrebuje 46 glasov. Preprosta matematika pokaže, da bodo za razrešitev morali glasovati še štirje DeSUS-ovi poslanci, trije poslanci SNS-a in vsaj eden od manjšinskih poslancev, ki sicer po neformalni tradiciji nista jeziček na tehtnici. Dodajmo še, da je minister za obrambo in prvak NSi že napovedal, da bo nov šef parlamenta postal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Če bo zbranih manj kot 46 glasov in bo Zorčič ostal na položaju, bi lahko sledile predčasne volitve.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness