DEVETA

Madžarski premier Viktor Orban je v nadomestnih volitvah izgubil dosedanjo dvotretjinsko večino v parlamentu. Razlog za predčasne volitve v mestu Veszprem je bil lanski prestop tamkajšnjega parlamentarca Tiborja Navrac-sicsa na mesto evropskega komisarja. Orbanu je sicer prevlada v parlamentu omogočala sprejemanje velikih sprememb, ki so omejevale svobodo medijev in poslabšale položaj manjšin v državi, posledično pa je bil pogosto deležen kritik iz tujine.

Tony Abbott, predsednik avstralske vlade, je ponovno v središču pozornosti. Tokrat se je lotil ukrepov, za katere trdi, da bodo povečali varnost Avstralcev. Grožnjo naj bi sedaj predstavljali predvsem tako imenovani radikalni islamisti, v boj proti njim pa se je podal s predlogi ukrep-ov, kot so preprečevanje dostopa do socialne pomoči za vse, ki naj bi predstavljali potencialno varnostno grožnjo, omejevanje potovanj v tujino in odvzem potnih listov ljudem z dvojnim državljanstvom. Iz opozicije že prihajajo opozorila, da gre za obupano potezo premierja, ki izgublja svojo podporo in se poslužuje ukrepov, ki le širijo strah med avstralskimi skupnostmi.

Avstralsko vojaško letalsko osebje pa se medtem izobražuje v ZDA. Tam se usposabljajo za pravilno uporabo brezpilotnih letal po tem, ko so se ZDA odločile za postopno izvažanje novodobne morilske tehnologije, a le pod strogimi pogoji. Odločitev za izvoz naj bi temeljila na rastočem povpraševanju v zadnjih letih. To potrjuje tudi izjava avstralskega sekretarja pri ministrstvu za obrambo, ki pravi, da so se brezpilotna letala izkazala v primeru nadzora na Bližnjem vzhodu in da bi bilo neodgovorno od Avstralije, če se ne bi usmerila v njihovo uporabo.

DESETA

Od torka prejšnjega tedna so v Togu zaprte vse srednje in osnovne šole. Oblasti so se za ta ukrep, ki so ga na šolskih dvoriščih in ulicah udejanjali tudi pripadniki specialnih policijskih sil, odločile po tem, ko so učenci in dijaki napovedali proteste v podporo stavkajočim učiteljem. Več kot 50.000 javnih uslužbencev, pretežno iz šolstva in zdravstva, je namreč 13. februarja izvedlo tridnevno stavko, enaka stavka pa je bila organizirana minulo sredo in soboto.

Vlada, ki jo vodi premier Kwesi Ahoomey-Zunu, je vse zasebne in javne šole razen univerz zaprla do nadaljnjega. Prav premierjev obisk bolnišnice v togovski prestolnici Lomé in izjave, ki so obisk spremljale, so sprožile zadnji val stavk. Kritiziral je namreč zahteve delavcev v javnem sektorju po zvišanju plač, sindikat z imenom Koalicija togovskih delavcev, ki vodi stavke, pa je obtožil, da se borijo za lastne privilegije, ne pa za dobrobit delavcev, ki jih zastopajo. Vse skupaj je še prililo olja na ogenj, saj togovska vlada še vedno ni izpolnila obljub o zvišanju minimalne plače, ki jo je dala v letih 2008 in 2011.

Učitelji so se zato odločili za stavko, stavkajo pa tudi zdravstveni delavci, ki v času stavke nudijo le najbolj nujno pomoč. Ob tem so naleteli na močno podporo dijakov in učencev. Ti po eni strani od vlade zahtevajo izpolnitev zahtev učiteljev, saj želijo nadaljevati s poukom, po drugi strani pa tudi razumejo in podpirajo zahteve učiteljev, ki velikokrat ne zaslužijo dovolj za preživetje. Podobni protesti učencev in dijakov v podporo učiteljev so se dogajali že pred dvema letoma, med njimi pa sta bila ubita dva človeka, tudi dvanajstletnik. Tudi to je najbrž botrovalo odločitvi vlade, da šole kar zapre, čeprav prej omenjeni sindikat pravi, da je bila odločitev prenagljena in škodi učencem. Predsednik sindikata Gilbert Tsolen-yanou je ob tem tudi napovedal, da se ne bodo predali in da se bodo tokrat za svoje pravice borili do konca.

Velik odziv delavcev na sklicano stavko bo najbrž sindikat, razočaran zaradi prelomljenih obljub in podcenjevalnega odnosa premierja, napeljal na nove delavske akcije in proteste. To je še posebej verjetno v luči dejstva, da je za 21. april napovedana izvedba predsedniških volitev, ki jih sindikat želi izkoristiti za politični pritisk na vladajoči razred in morda izsiliti nekaj malega delavskih pravic.