OSMA

Turška vojska nadaljuje obleganje jugovzhoda države, turškega dela Kurdistana oziroma po kurdsko Bakurja. V mestu Cizre je v neki kleti že štirinajsti dan ujetih 15 ranjencev s sedmimi trupli svojih kolegov. Od njih že pet dni ni niti glasu, turška vojska preprečuje dostop zdravniškemu osebju, z vsako pretečeno uro pa se povečuje možnost, da je turška vojska civiliste usmrtila ali z obstreljevanjem ubila. Medtem je v istem mestu med obstreljevanjem v prvem nadstropju neke hiše obtičalo 37 ljudi. Zaradi obstreljevanja je zagorelo zgornje nadstropje stavbe, usoda ujetih ljudi pa za zdaj ni znana. Turška vojska je včeraj svoje operacije čiščenja upornikov Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, prestavila v novo mesto Šemdinli, v gorati jugovzhodni provinci Hakkari. Tudi od tam lahko v prihodnjih dneh pričakujemo poročila o civilnih žrtvah.

Zgodba z italijanskim doktorskim študentom Giulijem Regenijem, ki je bil včeraj po več dnevih v Kairu najden mrtev in s sledmi mučenja, dobiva nove razsežnosti. Italijanski komunistični dnevnik Il Manifesto je namreč sporočil, da je Regeni za njihov časopis pod psevdonimom pisal o delavskih bojih in neodvisni sindikalni sceni v Egiptu, kar je bila tudi tema njegovega doktorata. Časopis bo zadnje njegovo poročilo objavil danes, več pa naj bi razkrili tudi o njegovih zadnjih urah in tem, zakaj se je v Egiptu v zadnjem času bal za življenje.  

Turški premier Ahmet Davutoglu je v svojem govoru na donatorski konferenci za Sirijo v Londonu opozoril, da akcija sirske vojske ob neutrudni podpori ruskih zračnih sil iz mesta Alep in okolice preganja več deset tisoč ljudi. Sam je omenil številko 70 tisoč, vendar pa neodvisne agencije pravijo, da je beguncev na poti v Turčijo manj, približno 40 tisoč. Na konferenci so se države sicer zavezale, da bodo Siriji donirale približno devet milijard evrov. Vendar pa gre velikokrat predvsem za piar, kot donacije namreč nekatere države štejejo tudi investicije podjetij, pa tudi sicer ni nobenega zagotovila, da bo denar dejansko prišel. Države so na primer za obnovo Gaze po zadnji ofenzivi izraelske vojske dejansko namenile le tretjino na konferenci obljubljenega denarja.

DESETA

Proti Transpacifiškemu partnerstvu, znanemu pod imenom TPP, so se oglasili tudi novozelandski Maori. Dogovor oziroma trgovinsko pogodbo so razglasili za smrtno obsodbo staroselske skupnosti in pozvali proti podpisu v Aucklandu, ki se je seveda kljub temu zgodil ta teden. Pri svoji izjavi se Maori sklicujejo predvsem na kršitev deklaracije OZN o pravicah staroselcev, po kateri bi se morala novozelandska vlada posvetovati s skupnostmi v državi in od njih dobiti soglasje. Pravijo tudi, da pretekle izkušnje kažejo, da imajo tovrstni trgovinski sporazumi vedno izjemno negativne posledice na pravice in nasploh življenja staroselcev.

Okrajno sodišče na Švedskem je odločilo v prid nomadskim Samijem v eni izmed arktičnih vasi. Tamkajšnja staroselska skupnost je tako dobila ekskluzivno pravico nadzora nad lovom in ribarjenjem na tem območju, pravico, ki jo je švedski parlament Samijem odvzel leta 1993. Gre za pomembno pravno prakso, ki bi lahko vplivala tudi na druge podobne primere, a pričakuje se tudi ugovor države in s tem nadaljevanje več kot tridesetletnega pravnega boja.

Ameriška univerza Brown je z glasovanjem zaposlenih potrdila ponovno spremembo poimenovanja dneva, ki se praznuje oktobra in je v ZDA večinoma še znan pod imenom Kolumbov dan.  To poimenovanje so na prej omenjeni univerzi najprej spremenili leta 2009, in sicer v Fall weekend oziroma jesenski vikend, tokrat pa so se ob nadaljnjem pritisku organizacije, ki na univerzi zastopa pravice staroselcev, odločili za ime Dan staroselcev. Spremembo so spodbudili s peticijo, ki jo je podpisalo več kot tisoč študentov in zaposlenih, vplivala pa naj bi na vidnost staroselskih bojev in upora.