ob 10.05 

V današnjem lokalnem Britoffu pa o nadaljnjih zapletih v zvezi z obnovo mestnega kopališča v Slovenskih Konjicah, ki je bilo to poletje zaprto, saj občinski proračun ni zagotovil sredstev za njegovo popravilo. Bazen je bil močno dotrajan, potreben sprotnih sanacij, za katere upravljalec bazena, Komunalno podjetje Slovenske Konjice, ni poskrbel. Da bi pridobil informacije o upravljanju bazena, je mestni svetnik Jernej Štromajer od komunalnega podjetja oziroma JKP-ja zahteval dokumentacijo o upravljanju bazena. Te po šestih mesecih še vedno ni prejel, niti po tem, ko je informacijska pooblaščenka njemu v prid odločila, da mu je komunalno podjetje Slovenske Konjice dokumentacijo dolžno izročiti. Javno komunalno podjetje je na to odločitev odgovorilo s tožbo informacijske pooblaščenke.

Jernej Štromajer se sprašuje, razkritju kakšnih podatkov se želi JKP izogniti s tožbo informacijske pooblaščenke. Iz dokumentacije želi predvsem razbrati, koliko je JKP plačal za izvedensko mnenje, ki je popisalo vse poškodbe na bazenu, zaradi katerih je bil ocenjen kot nevaren plavalcem. Sprašuje se, kdaj je JKP naročil to izvedensko mnenje, ki je sicer določilo, da so odgovorni za vse potrebne sanacije, vendar pa jim je zaprtje zaradi izvedenskega mnenja tudi zmanjšalo izgubo. Za domačine sicer cenovno ugoden bazen po ocenah JKP podjetju prinaša 54 tisoč evrov letne izgube.

Štromajer želi iz vpogleda v dokumentacijo tudi preiskati morebitno sodelovanje občine in komunalnega podjetja v škodo občanov. Trdi namreč, da se je vodstvo občine in JKP za zaprtje bazena odločilo že marca, nato pa junija naknadno pridobilo izvedensko mnenje, s katerim so se lahko zaščitili pred kritikami občanov.

Glede usode letnega bazena pa so se svetniki namesto za obnovo starega odločili za gradnjo manjšega, a sodobnejšega bazena. Nov bazen s sodobnimi varnostnimi standardi naj bi po oceni gradbenega inštituta ZRMK, Centra za materiale in konstrukcije stal 240.000 evrov, medtem ko je oceno stroškov obnove težje oceniti. Lani julija je župan predvideval, da bo za obnovo bazena potrebnih 350 tisoč evrov, gradbeni inštitut pa stroške ocenjuje na sto devetdeset tisoč, a z možnimi skritimi stroški, ki bi ceno povišali za do petindvajset odstotkov. Datum dokončanja gradnje bazena še ni znan, prav tako v občinskem proračunu za leto 2018 ni zagotovljenega denarja za odprtje konjiškega bazena v letu 2018. Gradnja naj bi se začela v letu 2018, takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Ob 8.05 

Spodnji dom romunskega parlamenta je z veliko večino potrdil predloga zakonov, ki zmanjšujeta pristojnosti urada tožilstva proti korupciji in moč tožilcev.  Urad za boj proti korupciji je od 2013 razkril več tisoč primerov politične korupcije in dosegel več ovadb proti volilnim politikom. Novembra je urad tako dosegel, da so vodji vladajoče stranke socialdemokratov Liviu Dragneu zasegli več kot 27 milijonov premoženja. Livio Dragnea je obtožen zlorabe pooblastil in nezakonite pridobitve evropskih sredstev v višini 20,6 milijona evrov. Dragneov zakonski predlog pa omejuje moč tožilcev, saj le te podrejuje pravosodnemu ministrstvu. Predlog vsebuje tudi določilo, da bodo sodniki in tožilci z osebnim premoženjem odgovarjali za morebitne sodne zmote.

Proti sprejetju predlogov, ki ju podpirata koalicijski stranki socialdemokrati obtoženega Dragnea in koalicijski partner, liberarna stranka ALDE, so ljudje v večih mestih protestirali že v nedeljo in pozivali k novim volitvam, pri čemer sta se jim prvič pridružili glavni opozicijski stranki. Protesti v podporo Uradu za boj proti korupciji, uradu ki mu po anketah javnega mnenja zaupa 60 odstotkov državljanov,  pa se v Bukarešti nadaljujejo. Predloga mora potrditi še zgornji dom parlamenta.  

Ruski predsednik je na nenapovedanem obisku v Siriji napovedal vračanje večjega števila ruskih vojakov iz Sirije v njihove stalne baze v Rusiji. Iz Sirije bosta odšla dva helikopterja in 23 vojaških letal. Število vojakov, ki bodo odšli in tistih, ki bodo ostali v Siriji, je neznano. Rusija je prejšnji teden napovedala konec vojaške misije in osredotočenje na obnovo Sirije. Podobno je Rusija zatrdila že marca 2016, tudi takrat je napovedala umik večjega dela čet iz države, a nato nadaljevala vojaške operacije z nezmanjšano močjo.  

Francoski predsednik Emmanuel Macron je podelil 18 več milijonskih državnih štipendij znanstvenikom, ki se ukvarjajo s upočasnjevanjem globalnega segrevanja. Razpis za štipendije z imenom Make Our Planet Great Again je bil obljavljen letos julija, nekaj ur po  izstopu Združenih držav Amerike iz Pariškega podnebnega sporazuma. Razpis je bil namenjen mednarodnim znanstvenikom, a je bila večina, 13 štipendij podeljenih Američanom. Prejemniki letošnjih štipendij so močno spodbujani, da se preselijo v Francijo, dokler ne zaključijo projektov, zaradi katerih so prejeli štipendijo. Pogoj pridobitve štipendije je bil, da je trajanje projekta med tremi do petimi leti.

Izbranih osemnajst izmed pet tisoč prijavljenih se ukvarja z vplivom globalnega segrevanja na divjino, ali pa se osredotočajo na raziskovanje hurikanov, oblakov in onesnaževanja. Nov razpis za približno sedemdeset milijonov evrov oziroma za okoli 50 projektov bo sprožen naslednje leto, v njem bo sodelovala tudi Nemčija.