0700

Po tem, ko je včeraj v Kairu odjeknila eksplozija, so egiptovski ministri izdali izjavo o sprejemu nove zakonodaje. Ta naj bi se po njihovih besedah nanašala na področje terorizma, oziroma preprečevanja le-tega. Vlada že ima v svojih rokah široke pristojnosti glede zagotavljanja varnosti, napad na opozicijo pa med drugim že izvaja tudi prek širjenja definicije teroristov na za njih nezaželene skupine.  

Zamrznitev premoženja nečaka bivšega tunizijskega predsednika je po odločitvi evropskega sodišča nezakonita. Ukrep izhaja iz leta 2011, ko se je Mehdi Ben Ali znašel na seznamu ljudi, odgovornih za poneverbo državnih sredstev. Sodišče je ugotovilo, da je bilo za uvrstitev na seznam premalo dokazov.

Prvič po dveh desetletjih se bo predsednik ene od evropskih držav odpravil na obisk v Iran. Za to očitno precej drzno diplomatsko potezo se je odločil avstrijski predsednik Heinz Fischer, a datum še ni določen. Iran sicer že mesece pod predsednikom Hasanom Rouhanijem dela na bolj odprtih odnosih z zahodnimi vladami.

0800

Strelski incident v ameriški bazi Ford Hood, ki se nahaja v Teksasu, je zahteval štiri smrtne žrtve, vključno s strelcem samim. Vsi med njimi, vključno z vsemi ranjenimi, so del vojaškega osebja na bazi. Gre sicer za bazo, že polno pretresljivih spominov, v njej je namreč pred petimi leti prišlo do najhujšega masovnega uboja znotraj ameriškega vojaškega objekta.

Združene države Amerike trgajo vezi z Rusijo znotraj dejavnosti Nata. Zaposleni tako do nadaljnjega ne morejo potovati v Rusijo, gostiti ruskih kolegov ali jim pošiljati elektronske pošte. Edina izjema je sodelovanje na primeru Mednarodne vesoljske postaje, kjer je očitno ruski prispevek k projektu previsok, da bi si lahko Nato privoščil popolno blokado.

Nemiri v Venezueli se še nadaljujejo. Sedaj je svoj komentar na dogajanje pristavila še venezuelska katoliška cerkev in predsednika Nicholasa Madura obtožila totalitarnih teženj zaradi svojega ravnanja z opozicijskimi protestniki. S tem se ponovno poglablja razkol med cerkvijo in državo v tej južnoameriški državi, ki je bil del venezuelskega vsakdana že v času bivšega predsednika Huga Chaveza.

0900

Argentina obeležuje 32. obletnico vpada na  Falklandske, oziroma po njihovo Malvinske otoke s strani Argentine, kar je povzročilo vojno z Veliko Britanijo. Ob tej priložnosti je predsednica Cristina Fernández izpostavila dejstvo, da britanska vlada ne upošteva resolucij Združenih narodov in posledično avtonomnosti otočja ter jo pozvala, naj se raje osredotoči na lastno prebivalstvo in se ne vpleta v vojne. Ob tem se je zahvalila podpori po njenih besedah večnega predsednika Venezuele, Huga Chaveza, zaradi katerega za argentinsko zahtevo po oblasti nad Malvini zdaj stojijo tudi številne druge države Centralne Amerike in Karibov.

Predsednica se je poleg bolj simbolnih tem in dejanj, kot je predstavitev novega dizajna bankovca za 50 pesosov z motivom Malvinov, obrnila na bolj konkretne teme. Zavrnila je idejo, da so naravni viri glavni razlog za vztrajanje Britancev na otočju, saj gre po njenem mnenju predvsem za ohranjanje Malvinov kot pomembne Nato baze v Južnem Atlantiku. Ta med drugim prek obveščevalnih sistemov nadzoruje celoten zračni promet v regiji. Po njenem mednarodno politiko vodijo dvojni standardi in razmerja moči, nikakor pa ne mednarodno pravo ter skrb za človekove pravice ter mir.

Gvatemalski predsednik Otto Perez je predstavil svojo idejo legalizacije marihuane v državi, do katere naj bi prišlo do konca letošnjega leta. Glavni razlog za odločitev je želja po omejitvi ilegalne trgovine z drogami in posledično moči organiziranega kriminala, ki pretresa državo. S tem, ko je Gvatemala zakorakala na pot legalizacije, je močno ogrozila svoje prijateljstvo z ZDA, a istočasno uživa podporo pri nekaterih regijskih državah, ki so se legalizacije že lotile, npr. Urugvaju.

1000

Le nekaj minut je stalo med bivšim predsednikom Pakistana, Pervezom Mušarafom in na mostu nastavljeno bombo. Gre za četrti poskus atentata, a prvi od časov njegovega vladanja med leti 2001 in 2008. Trenutno se v Islamabadu nahaja zaradi sojenja, kjer vztrajno zavrača obtožbe, ki se večinoma nanašajo na izdajstvo zaradi njegovega kršenja ustave in razglasitve izrednega stanja v času vladanja.

Indeks socialnega napredka, ki ocenjuje države glede na dosežke na področju socialne in okoljske odgovornosti, je Novo Zelandijo ocenil kot najbolj uspešno. Glavni namen raziskave je precej optimističen, in sicer želijo z njo spremeniti prioritete politikov in podjetnikov pri njihovem delovanju. Kazalci, ki jih raziskava upošteva, so med drugim zdravje, osebna varnost, dostop do informacij, toleranca in dostop do izobrazbe.

Slovenija se je med 132 državami uvrstila na osemnajsto mesto, pri čemer je izpostavljena potreba po večji investiciji in zdravstvu, poleg tega nazadujemo v kategoriji dostopa do visoke izobrazbe, problematično pa je po raziskavi tudi visoko število samomorov. Med relativnimi prednostmi sta izpostavljeni nizka stopnja nasilnih zločinov ter svoboda pri življenjskih odločitvah.