ob 8:05

Dobro jutro še iz aktualno politične redakcije. Začenjamo v Siriji. Včeraj smo poročali, da je ruska duma predsedniku Vladimirju Putinu potrdila vojaško posredovanje v Siriji in že zvečer so ruska letala izvedla 20 napadov na cilje Islamske države. S tem so se dodatno zaostrili odnosi med svetovnima velesilama Rusijo in Združenimi državami Amerike. Zadnja je bila o izvedbi napadov obveščena šele na dan napada. Ameriški uradniki so izrazili zaskrbljenost, da ruska letala niso bombardirala ciljev Islamske države.

Afganistanske sile naj bi danes v veliki ofenzivi pregnale talibane iz večjega dela mesta Kunduz. Mesto so talibani zasedli v ponedeljek. Afganistanska vojska je Kunduz osvojila sama, Natove posebne enote, sestavljene iz ameriških, nemških ter britanskih vojakov, so bile prisotne samo zaradi svetovanja.

Iz razkritih tajnih dokumentov so v javnost prišli podatki, da sta Velika Britanija in Savdska Arabija spletkarili z vzajemnim glasovanjem na Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Na tej točki opomnimo, da je Savdska Arabija ena izmed hujših kršilk človekovih pravic - uradno so obglavili več ljudi kot Islamska država. Dokumenti se nanašajo na glasovanje iz leta 2013 v New Yorku.

Ostajamo pri mednarodnih odnosih Savdske Arabije. Sodišče v Združenih državah Amerike je ovrglo tožbe ameriških državljanov zaradi terorističnih napadov enajstega septembra 2001 proti tej zalivski državi na podlagi državne imunitete. Sodišče je prav tako zavrnilo možnost, da bi Savdska Arabija pri napadu gmotno podprla Al-Kajdo.

ob 10:05

Pozdravljeni še v tematskem britofu ob deseti. Glavni fokus četrtkovih britofov bo prosta in odprtokodna programska oprema, ki pa ga bomo razširili na bolj ali manj sorodne politične teme, kot so avtorske pravice ter patentno pravo, odprti standardi, splet, hekanje, tehnologija in tako naprej.

Začnimo z velikanoma Googlom in Microsoftom, ki bosta ob četrtkih pogosteje na tapeti. Ta sta opustila vse medsebojne tožbe zaradi kršitev avtorskih in patentnih pravic. Medsebojnih tožb je bilo kar 16, in sicer s področja programske opreme, mobilne telefonije in brezžičnih omrežij. Multinacionalki naj bi se za korak odločili v dobro strank, napovedujata pa celo usklajeno delovanje na evropskem patentnem uradu.

Spletni multinacionalki sta poznani tudi po sodelovanju z represivnim aparatom za namene masovnega nadzora. Nova verzija Microsoft 10 je poleti dvignila veliko prahu z napovedano stopnjo zasebnosti. In če je Microsoft takrat brezsramno napovedoval zbiranje podatkov o uporabnikih, so v nedavni izjavi za javnost svoje načrte malce omilili. Vsi podatki, ki naj bi jih Microsoft zajemal, naj bi bili namenjeni boljšemu delovanju operacijskega sistema in ne selektivnemu oglaševanju ali še huje, masovnemu nadzoru.

Časnik Intercept je objavil nov članek o masovnem nadzoru na podlagi podatkov, ki jih je priskrbel Edward Snowden. V njem piše, kako velik je obseg nadzora nad uporabniki spleta britanske varnostno obveščevalne službe GCHQ. Opisan je program Karma Police, s katerim tajna služba ustvarja unikatne profile vseh uporabnikov spleta. Zajem ogromne količine podatkov - okrog 25 % svetovnega prometa - jim omogoča geografska lega, saj na otoku leži vozlišče optičnih kablov, ki pod Atlantskim oceanom potuejo proti Amerikam.

Evropska zakonodaja s področja gojenja genetsko spremenjenih rastlin je zelo medla in nerazumljiva. Do sedaj je bolj kot ne prepovedovala prepovedovanje določenih vrst. A marca sprejeti predlog omogoča, da država na svojem ozemlju popolnoma prepove predelavo gensko spremenjenih rastlin, tudi po tem, ko jih je kot sprejemljive ocenila Evropska komisija. Za ta korak se je v sredo odločila Nemčija. Kmetisjki minister je že objavil predlog zakona, ki bi uporabo pridelavo gensko spremenjenih rastlin prepovedal. Žal pa bo njegova obravnava oziroma sprejetje zamudilo rok 3. oktobra, ki ga je postavila Evropska komisija.