V pravosodnem odboru ameriškega senata se trenutno odvijajo zaslišanja pred potrditvijo nove vrhovne sodnice Amy Coney Barrett, ki bi nadomestila še ne dodobra pokopano Ruth Bader Ginsburg. Nominacija Barrett je kontroverzna z več vidikov - kot konzervativni klerikalki ji demokrati ne zaupajo, da bo sledila precedensu in ohranila pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu in da ne bo ukinila zdravstvene reforme, ki je mnogim prinesla tudi zavarovanje. Ne pomaga ji niti udejstvovanje v kultu People of Praise. Navsezadnje je vprašljiva tudi nominacija sama, saj bodo 3. novembra potekale predsedniške volitve - to pomeni, da bi Trump v zadnjih izdihljajih svojega režima zacementiral republikansko večino ustavnega sodišča, za Ameriko najvišjega sodnega telesa.

A posvetimo se preteklosti - tole je vendarle zgodovinski BritOFF. Podrobneje bomo preiskali še eno kontroverzno nastavitev sodnika v ustanovi, ki ima moč spreminjati življenja Američanov s tleskom prstov. Jutri bo že devetindvajseta obletnica potrditve Clarencea Thomasa - zdaj sodnika z najdaljšim stažem - za člana vrhovnega sodišča. Ko se je julija leta 1991 Thurgood Marshall, prvi temnopolti vrhovni sodnik, odločil upokojiti, je takratni republikanski predsednik George Bush starejši za nominacijo izbral dokaj nepoznanega sodnika, ki je na zvezni ravni deloval komaj 19 mesecev. Med drugim je bil med predsednikovanjem Ronalda Reagana tudi predsednik komisije za enake možnosti zaposlovanja, Bush pa ga je kasneje povišal v sodnika na pritožbenem sodišču. 

Bojda naj bi Bush želel Thomasa nominirati že skoraj pol leta prej - ko se je upokojil vrhovni sodnik William Brennan. Takrat mu je to bilo odsvetovano, saj je Thomas pod pasom imel le 8 mesecev delovanja na zveznem sodišču. Ob njegovi nominaciji julija 1991 je že sama politična usmeritev kandidata sprožila val nestrinjanja med organizacijami, kot so Narodna ženska organizacija in podobne. 

Takratna tradicija je velevala, da naj v naslednjem koraku pred zaslišanjem v senatu  kandidate oceni Ameriška sodniška zveza, ki je kandidata lahko ocenila kot dobro kvalificiranega, kvalificiranega ali nekvalificiranega. Ker Thomas ni imel veliko izkušenj, ni bilo presenečenje, ko je dobil eno izmed najnižjih ocen zveze. Sledilo je zaslišanje pred pravosodnim komitejem, katerega predsednik je bil letošnji demokratski kandidat za predsednika ZDA, takrat pa senator iz zvezne države Delaware - Joe Biden. 

Zdelo se je, da bodo sama zaslišanja potekala relativno mirno. Biden je Thomasa vprašal, ali je libertarec, a večjih pretresov ni bilo. Prav tako Thomas ni ponudil resnih odgovorov na vprašanja o odločitvi v primeru “Roe proti Wadu”, ki je v praksi legalizirala splav. Šestega oktobra, ko je bila večina zaslišanj že končana in se je cel senat že dogovarjal o potrditvi, so na dan prišle obtožbe profesorice prava Anite Hill. Ta je trdila, da  je Thomas med njunim skupnim delom nanjo naslavljal neželene komentarje, ki so imeli vse karakteristike spolnega nadlegovanja. To naj bi se dogajalo tako takrat, ko je bil Thomas zaposlen na Ministrstvu za izobraževanje, kot takrat, ko je deloval v Komisiji za enake možnosti zaposlovanja. 

Izkazalo se je, da je Biden že septembra naročil, naj FBI razišče možnost, da je Thomas spolno nadlegoval sodelavke, a se je, ko te preiskave niso obrodile sadov, odločil vse zamolčati. Ob novici so demokrati ter organizacije za pravice žensk pozvali Bidna, da ponovno prične z zaslišanji. Tako je Anita Hill prvič pričala enajstega oktobra, izpraševalo pa jo je 14 senatorjev. Hill pa ni bila edina, ki naj bi jo Thomas nadlegoval. Še dve bivši sodelavki, Angela Wright in Rose Jourdain, sta podali pisne izjave, ki so podprle zgodbo Anite Hill. Vseeno pa ju senat ni poklical, da bi pričali, tudi sami pa nad to možnostjo nista bili preveč navdušeni, saj so na Hill letele obtožbe, diskreditacija in žalitve. Biden se je letos opravičil, saj bi kot predsednik odbora republikanske izpraševalce lahko ustavil, ko so ti začeli preganjati Hill. 

Thomas je vse obtožbe seveda zavrnil, potem pa za povrh bil še izvoljen z 52 glasovi za in 48 proti - nekaj takega se obeta tudi Coney Barrett. 

Ob 8. uri.

Predstavniki protestniškega gibanja so varuhu človekovih pravic Petru Svetini vročili zahtevo za preiskavo zakonitosti in sorazmernosti dejanj policije na protestu prejšnji petek. Ta petek je bil že 25. zapored, ko so se ljudje s kolesi odpravili na Trg republike. Tam jih je pričakala policija, ki je štiri osebe tudi pridržala. V protestnem pismu so zapisali, da je bilo na petkovih protestih moč zaznati več kršitev ustave in človekovih pravic v delovanju vlade in policije, predvsem z namenom restrikcije izražanja politične volje tistih, ki pač trenutno niso na oblasti. 

Generalna skupščina Združenih narodov je v Svet za varovanje človekovih pravic izvolila osem novih članic, med njimi tudi  Kitajsko, Rusijo, Francijo in Veliko Britanijo. Same volitve naj sicer ne bi odražale stanja človekovih pravic v državah predstavnicah, čeprav človekoljubne organizacije izbiri Združenih narodov prav zaradi slabega stanja človekovih pravic v številnih državah nasprotujejo. Organizacije odobravajo le dejstvo, da Saudova Arabija ni bila izvoljena. Izvoljenim državam se obeta triletni mandat, organizacija Human Rights Watch pa je opozorila, da je Rusija zaradi svoje vloge v sirski vojni izredno neprimerna izbira. 

Italijanska policija je aretirala podjetnico Cecilio Marogno in jo že predala vatikanskim oblastem. Marogna, sicer lastnica družbe Logsic, ki ima sedež v Ljubljani, je osumljena poneverbe, saj je pol milijona evrov sredstev, ki ji jih je plačal Vatikan, da bi z njimi pomagala misijonarjem na konfliktnih območjih, raje vlagala v drage torbe. Odstavljen je bil tudi domnevni mecen in pomočnik projekta: kardinal Giovanni Angelo Becciu.