Ameriški predsednik Donald Trump je svojo prvo mednarodno turnejo začel z obiskom Saudske Arabije. Kraljevina vidi v novem ameriškem predsedniku možnost za izboljšanje odnosov z Washingtonom, ki so bili v času predsednika Obame nekarakteristično hladni, predvsem zaradi izboljšanih odnosov ZDA z Iranom. Zavetništvo sta državi poleg z diplomatskimi srečanji okrepili tudi z podpisom orožarskih poslov. Saudska Arabija bo svoje oborožene sile okrepila s 100 milijardami dolarjev vrednimi ameriškimi oborožitvenimi sistemi, več deset milijard evrov poslov z ameriškimi podjetij pa bo sklenila saudska državna družba Saudi Armaco. Obisk se bo danes zaključil s Trumpovim govorom o islamu, nakar bo ameriški predsednik odpotoval na obisk Izraela, čemu bo v naslednjem tednu sledil še obisk papeža, vrh zveze NATO in srečanje držav skupine G7 v Italiji.

V napadu na libijsko letalsko bazo  Brak al-Shati približno 650 kilometrov južno od Tripolija, je bilo ubitih 141 ljudi, večina izmed njih vojakov tako imenovane Libijske nacionalne vojske, zvestih generalu Khalifi Haftarju, ki obvladuje vzhodni in del južnega dela države. Napadalci so bili pripadniki milice imenovane Tretja sila, ki je zaveznica Vlade narodne enotnosti, ki jo podpirajo tudi Združeni narodi in Zahodne države. Predstavniki Libijske nacionalne vojske so povedali, da vojaki med napadom niso bili na dolžnosti in niso bili oboroženi, ter da je bila večina usmrčenih. Vlada narodne enotnosti je obsodila napad in sporočila, da niso ukazali napada. Vlada je napovedala  preiskavo dogodka in suspendirala obrambnega ministra  al-Mahda al-Barghatija, ki je sicer tudi poveljnik Tretje sile. V ločenem napadu je bil ubit tudi plemenski voditelj šejk Ibrayek Alwati, ki je podpiral generala Haftarja. Libijska nacionalna vojska je sporočila, da nameravajo začeti vojaške operacije, s katero bodo uničili oborožene milice na jugu, Vlada narodne enotnosti pa na drugi strani poziva obnovitvi premirja, ki je bilo sklenjeno v začetki maja na pogajanjih med njimi in Haftarjem v Abu Dabiju.

V Braziliji se nadaljuje politična kriza, ki so jo povzročila razkritja o korupciji. Predsednik Michael Temer je povedal, da je posnetek, ki je bil razkrit v sredo in na katerem se on domnevno dogovarja z direktorjem in lastnikom podjetja JBS Joesleyem Batisto o izplačilih bivšemu poslancu Eduardu Cunhi v zameno za njegovo tišino, ponarejan. Cunha je kot predsednik spodnjega doma parlamenta pomagal organizirati odpoklic Temerjeve predhodnice Dilme Rousseff, sedaj pa prestaja 15-letno zaporno kazen zaradi ločenega primera korupcije. Temer je na sodišče vložil peticijo za prekinitev preiskovalnega postopka proti njemu, ki se je začel v petek, dokler se ne razčisti vprašanje avtentičnosti posnetka. Škandal pa ogroža tudi Temerjevo vladajočo koalicijo. Brazilska socialistična stranka je  sporočila, da se umika iz koalicije, več drugih strank pa je napovedalo, da se bodo o nadaljnjem sodelovanju v vladi posvetovale s svojimi člani. Vlada ima sicer tudi po odhodu socialistov še vedno večino v obeh domovih parlamenta. Opozicijske stranke med tem tekmujejo v vlaganju predlogov za razrešitev Temerja. Do sedaj jih je bilo vloženih že osem.

Stranka SDS je na svojem kongresu še osmič za svojega predsednika izbrala Janeza Janšo. Za Janšo, ki ni imel protikandidata je glasovalo 666 delegatov, proti pa jih je bilo pet. Novemu staremu predsedniku je čestital tudi gost kongresa - madžarski premier Viktor Orban.

APR bralna značka: Mayizem 

In še več o sozah in enkripciji