Koalicija KUL je ponovno prestavila glasovanje o nezaupnici vladi. Morebiti jim bodo nasveti iz Benetk 14. stoletja, podani v današnjem zgodovinskem BritOFF-u, pomagali pri planiranju poskusa zamenjave oblasti. To so, seveda na bolj dramatičen in nasilen način, poskušali storiti serenissimini plemiči. Priložnost so videli leta 1310, ko se je dož hudo sprl z Vatikanom in tako celotnemu mestu prislužil papeški interdikt, torej preklic veljavnosti vseh verskih obredov. 

Prvi nasvet: ne preceni moči podpore in nepriljubljenosti politika. Plemiči so torej presodili, da je dož Gradencio, ki je meščanom preprečil dostop do spovedi in maše, tako nepriljubljen, da jim bo ljudstvo priskočilo na pomoč, ko bodo zanetili upor in ubili doža. Glavni zarotnik Baimonte Tiepolo je tako obvestil ogromno ljudi o coup d’etatu, mnogi od njih pa so obvestili doža Gradencia. Naslednji nasvet: ob planiranju upoštevaj različne zunanje okoliščine. Zarotnike je ovirala nepredvidena pomladna nevihta s strelami. Po načrtu bi se namreč dve skupini upornikov odpravili čez mesto, se srečali na Trgu sv. Marka in s klici po poti zbrali nove podpornike. Ko pa sta ob zori kričali “Mestu svoboda, dožu smrt!”, ju skozi zvok grmenja ni slišal nihče.

Tretji nasvet: upoštevaj voljo in značaj ljudi. Očitno Benečani ne želijo izvajati upora ob zori in med nevihto. Nasprotno, ljudje so upornike ovirali na vsakem koraku. Eno skupino so načrtno upočasnili pleskarji in duhovniki, ki so jih zapletli v pogovor, drugo pa so žalili Benečani, ki so sloneli na oknicah. Še več, signora Rossi je odprla okno in “ponesreči” odvrgla možnar, s katerim je trla zelišča, na nosilca praporja. Od izgubi nosilca simbola njihove zmage je Tiepolo priznal poraz in izgnanstvo. Signora Rossi pa je za svoje dejanje zaprosila za pravico do obešanja beneške zastave ob praznikih in sanjsko rešitev stanovanjske problematike. Dobila je zagotovilo, da se najemnina njenega stanovanja ne bo zvišala, dokler bo stala Republika. Tako je torej ostalo vse do leta 1806.