0805

Notranji ministri EU so se odločili, da bodo pospešili proces vračanja migrantov, ki ilegalno prispejo v države EU. Ljudi, ki se bodo znašli na seznamih za vračanje, opisujejo kot ekonomske migrante - tiste torej, ki na primer prihajajo v Evropo zaradi revščine in pomanjkanja možnosti zaposlitve. Mednarodna zaščita je po njihovi presoji primerna le za tiste, ki bežijo zaradi bolj neposrednih razlogov, kot je vojaški konflikt. Visoka predstavnica za zunanje zadeve EU Federica Mogherini je pozvala sosednje države Sirije k povečani pomoči le-tej in k poglobljenim diplomatskim naporom za rešitev krize same.

S svojo azilno politiko pa se ukvarja tudi Norveška oziroma natančneje, njena desničarska vlada. Minister za zunanje zadeve Joran Kallemyr je tako predstavil spremembe zakona, po katerih bodo zdaj azilanti lahko v državi ostali le 5 let, po tem obdobju pa bodo avtomatično vrnjeni v matično državo, če se bodo v vmesnem času tam razmere spremenile na bolje. Določba bo veljala ne le za primarnega prosilca za azil, ampak bodo v primeru, da se mu je v vmesnem času pridružila družina, vsi zapustili državo. Pohvalil se je še s tem, da Norveška že zdaj ne krije več stroškov prevoza družinskim članom, ki se pridružijo azilantom, kar je še vedno praksa v sosednji Švedski.

Odstopil je župan Rima Ignazio Marino, odnesle pa so ga številne, predvsem s financami povezane nepravilnosti v delovanju. Čeprav ga že dlje časa povezujejo s sumljivimi posli in mu je popularnost tako med volivci kot v lastni stranki že davno upadla, pa je bil zadosten razlog za odstop šele nedavni škandal, vezan na rabo javnih sredstev za lastne potrebe. Župan, ki ga ne mara niti papež, je po razkritju trdil, da bo vrnil 20 tisoč evrov iz lastnega žepa, a je bilo nezaupanje vanj že preveliko.

1005

V kanadskem mestu Calgary se je zbralo več sto ljudi, ki so svojo manifestacijo posvetili spominu na številne izginule in umorjene staroselske ženske v državi.  Gre za del mednarodne iniciative Sisters in Spirit, ki že deset let vsakoletno organizira tovrstne dogodke. V Kanadi je gibanje, ki opozarja na to problematiko, izjemno aktivno in med drugim zahteva nacionalno preiskavo primerov izginulih staroselk in podporo njihovim družinam. Po njihovem mnenju je preiskava ključno sredstvo za prikaz rasistične in seksistične realnosti, s katero se soočajo staroselke in katero potrjuje že samo dejstvo, da je verjetnost nasilja nad staroselskimi ženskami, starimi nad 15 let, več kot trikrat večja za druge.

V tednu pred praznovanjem Kolumbovega dne, ki ga v ZDA obeležujejo 12. oktobra, praznik pospešeno pridobiva pomen, nasproten prvotnemu. Osem mest je tako v zadnjih dveh mesecih praznik preimenovalo v dan staroselcev. Pobuda za spremembo sicer izhaja že iz petdesetih let iz Portlanda, upeh pa se je pokazal šele letos. Staroselske skupnosti v ZDA se soočajo z ekonomsko neenakostjo, slabšim zdravjem ter kršitvami osnovnih pravic. Konec Kolumbovega dne se tako večinoma utemeljuje z željo po praznovanju kulture in življenj staroselcev, ne pa zatiralcev.

Vodje 250 plemen amazonske kotline so izrazile načelno podporo kolumbijskim načrtom o oblikovanju zaščitenega območja, ki bi obsegalo dele Kolumbije, Venezuele in Brazilije. Strinjajo se, da je načrt dober predvsem za ohranjanje biodiverzitete, skrbi pa jih dejstvo, da ne vključuje zaščite ljudi, ki tam živijo in ki pragozd stalno varujejo pred ilegalno sečnjo. Izkušnje celo kažejo, da vzpostavljanje varovanih območij sicer prepove nekatere aktivnosti, kot je izsekavanje, medtem ko so teritorialne, kulturne, socialne in ekonomske pravice staroselcev še bolj omejene kot prej. Primer tega je popolna prepoved lova, ki popolnoma spregleda dejstvo, da je lov nekaterim skupnostim osnova za preživetje in v njihovem primeru poteka v količinah, ki ne ogrožajo obstoja živalskih vrst.