Ob proslavi Kolumbovega dne je v Kolumbiji več tisoč staroselcev protestiralo. Zahtevali so več pravic za staroselce, vrnitev staroselske zemlje, ki so jo oblasti zasegle ter prodale kmetom in podjetjem, ter izpustitev pridržanih aktivistov, ki so se borili proti ekstraktivnim industrijam na staroselskem ozemlju, denimo rudarjenju bakra in sečnji. Ko so protestniki začeli metati kamenje v stavbo banke in jo poskušali zažgati, pa so se soočili s solzivcem in vodnim topom policajev.

V sosednjem Ekvadorju je zaradi več kot teden dni trajajočih protestov predsednik Lenin Moreno na ulice prestolnice Quito mobiliziral vojsko. Obenem je uvedel policijsko uro ob 3. uri popoldne. Protestniki nasprotujejo varčevalnim ukrepom, ki jih v zameno za posojilo državi zahteva Mednarodni denarni sklad, med njimi tudi ukinitvi subvencij za gorivo, katerega cena je posledično drastično narasla. Jedro protestnikov sestavljajo staroselci, a Moreno trdi, da gre za organizirane kriminalce in podpornike prejšnjega levičarskega predsednika Rafaela Corree. Medtem so protestniki pristali na pogovore z oblastmi, ki so jih do sedaj zavračali, dokler vlada ponovno ne uvede subvencij za goriva.

Po Evropi in Združenih državah Amerike se je odvil val protestov proti turški vojaški operaciji na severovzhodu Sirije. Proteste je organizirala kurdska diaspora. V nekaj dneh odkar traja turška vojaška operacija je moralo svoje domove zapustiti že dvesto tisoč ljudi. Turška vojska je včeraj zavzela strateško mesto Ras al-Ain. Proturške milice so na tem območju ubile deset civilistov – kurdskih politikov in njihovih spremljevalcev, več civilistov je umrlo tudi v spopadih. Nizozemska, francoska in nemška vlada so medtem odločile, da prekinejo izvoz orožja v Turčijo. Zgolj Nemčija je denimo v letu 2018 tja poslala za slabih 250 milijonov evrov vrednega orožja, kar je skoraj tretjina vsega nemškega izvoza orožja.