V Ekvadorju se že več kot teden dni zapored vrstijo protivladni protesti, ki so nastali kot odgovor na vladne varčevalne ukrepe. Predsednik Lenin Moreno je ostre odzive javnosti zbudil predvsem na račun ukinitve državne subvencije za pogonska goriva, reforme dela ter uvedbe davkov. Tako iz vidika organizacije kot same udeležbe protestov glavno pobudo in silo le-teh tvori ekvadorska populacija staroselcev. V preteklem tednu smo bili večkrat seznanjeni s potekom protestov v Ekvadorju, tako bomo v sledečih minutah kultivirali širše dogajanje v državi in med drugim predstavili vlogo in moč združenih organizacij staroselcev v državi. Dodajmo, da so imele te do sedaj odločilno vlogo pri padcu vsaj treh ekvadorskih predsednikov.

Začnimo s krajšim pregledom samih protestov, ki so se v zadnjem tednu najintenzivneje izvajali predvsem v prestolnici Quito in mestu Guayaquil. Sprva moramo predpostaviti spregledano informacijo, da so aktualne proteste začeli prometni sindikati. Kaj kmalu so vajeti protestov prevzeli staroselci v okviru njihove združitvene organizacije CONAI, kar je v Ekvadorju postopno ustvarilo največje nemire v zadnjih desetletjih. Protestniki so blokirali prenekatere cestne povezave v Quitu in med drugim zavzeli naftno podjetje Petroamazonas. Morenova vlada je razglasila izredne razmere in doslej aretirala okoli tisoč oseb ter v prenekaterih predelih prestolnice uvedla policijsko uro. Moreno je zapustil prestolnico, a ne glede na razmere izpostavil, da ne bo odstopil. Kot bomo predstavili nekoliko pozneje, je v preteklosti tovrstni odziv staroselske populacije že večkrat napovedal padec ekvadorske oblasti. 

V sklopu varčevalnih ukrepov, poleg reforme delovne zakonodaje in implementacije davkov, je najbolj izrazita prav ukinitev državne subvencije za pogonska goriva, ki jo je Moreno odpravil na pobudo oziroma pod zahtevo Mednarodnega denarnega sklada, z angleško kratico IMF. Moreno je z IMF-om sklenil dogovor o posojilu v višini 3,8 milijarde evrov. Subvencije za pogonska goriva so državni proračun letno obremenile za več kot milijardo evrov, njihova ukinitev pa je rezultirala v 120-odstotni podražitvi goriva. Dotične subvencije predstavljajo večdesetletno prakso ekvadorske politike, a se vendarle kažejo kot nekoliko nejasne. Predvsem v kolikor temu ob bok izpostavimo, da ima Ekvador tretje največje zaloge nafte v Latinski Ameriki. O vlogi tovrstnih subvencij nam več pove današnji sogovorec John Polga Hečimovič, profesor političnih znanosti na ameriški Naval Academy, ki med drugim izpostavi, da so nedavno ukinjene subvencije dolgo predstavljale enega osrednjih kompromisov oblasti z revnejšo populacijo v Ekvadorju.

Izjava

Staroselci predstavljajo približno četrtino odstotkov ekvadorske populacije, kar 70 odstotkov populacije pa tvorijo mestici - potomci južnoameriških staroselcev in evropskih priseljencev. Najvplivnejša staroselska organizacija je CONAIE, Konfederacija staroselskih nacionalnosti v Ekvadorju. Ta združitvena organizacija, ustanovljena leta 1986, se je v ekvadorskem prostoru ustalila kot osrednja protestniška sila. 

Izjava

V devetdesetih letih se je iz posameznega krila CONAIE razvila tudi politična stranka Pačakutik. Ta ne deluje v neposredni povezavi z CONAIE in je med drugim deležna tudi mešanih odzivov staroselske populacije. Kot opozarja Hečimovič, bi lahko politično moč organizacije CONAIE razumeli predvsem v navezavi na konkretne ekonomske zadeve in njihovo mobilizacijsko moč v protivladnih protestih. 

Izjava

Vse od ustanovitve CONAIE smo lahko najdaljšemu kompromisu med staroselci in oblastjo pričali med desetletnim mandatom Rafaela Corree med letoma 2007 in 2017. Ta je v valu tako imenovanega fenomena ‘roza plime’ v ekvadorski politiki vpeljal, recimo temu bolj levo, protiimperialistično naravnano politiko. V sklopu te je med drugim v določeni meri oklestil predhodno tesno politično in gospodarsko povezanost z Združenimi državami Amerike. Correa se je med drugim znašel v odlični gospodarski situaciji. Med njegovo vladavino je cena nafte od leta 2006 iz 52 ameriških dolarjev do leta 2013 narasla na 98 dolarjev na sodček. Med letoma 2007 in 2017 je Ekvador beležil tudi izrazit upad revščine. Ta naj bi po ocenah Svetovne banke v tem obdobju iz 38 odstotkov populacije padla na 23 odstotkov.

Postopno upadanje Correine priljubljenosti je sledilo od leta 2014 dalje z začetkom padca cen surove nafte, dodaten udarec pa je prizadejal hud potres leta 2016, ki je v okviru reparacij infrastrukture državo stal več kot 2,7 milijarde evrov. Sledila je nujna vpeljava varčevalnih ukrepov, ki v veliki meri spominja na situacijo, v kateri se je znašel trenutni predsednik Moreno. Correo je vpeljava varčevalnih ukrepov namreč privedla do njegovega političnega konca. 

Izjava

Moreno je s svojim prihodom na oblast vpeljal izrazito neoliberalno politiko. Ta je v določeni meri pogojena tudi s spremembo zunanjepolitičnih zavezništev in partnerjev. Tako se je za razliko od povezav z Rusijo, Brazilijo, Kitajsko in Indijo, ki jih je predhodno vzpostavil Correa, Moreno znova vrnil k Združenim državam Amerike. Več o izpostavljenem zasuku zunanjepolitičnih povezav pove Hečimovič. 

Izjava

Ob tem lahko poudarimo, da je Correa protiimperialistični retoriki in začasnemu umiku ameriškega veleposlanika v Ekvadorju leta 2012 navkljub še vedno vzdrževal občutne gospodarske in politične odnose z Združenimi državami. Te so tudi v času Correine vladavine ostajale eden izmed osrednjih gospodarskih partnerjev, v tem obdobju pa je v Ekvadorju narasel tudi obisk ameriških turistov.