V današnjem BritOFFu bomo govorili o potresni varnosti ljubljanskih stolpnic. Ta tema je še posebno relevantna za mesto, ki je bilo povsem obnovljeno po močnem potresu leta 1895. Enako silovit potres bi glavno mesto danes stal okrog 7 milijard evrov in verjetno več kot 7 življenj, ki jih je terjala zgodovinska nesreča, saj je mesto danes skoraj devetkrat večje in veliko bolj gosto poseljeno. 

Tematiko je v torek znova naslovil župan Zoran Janković, ki je naznanil, da bo občina začela pripravljati spremembe podrobnega prostorskega načrta, krajše OPPN za 15 ogroženih stanovanjskih stolpnic v centru mesta, v katerih živi okrog dva tisoč ljudi. Analiza, ki jo je leta 2018 naročila mestna občina, je pokazala, da bo pri osmih stavbah med Streliško in Roško cesto potrebna zunanja utrditev, pri dveh na Vodmatu notranja utrditev, sedem blokov v centru pa bi bilo treba porušiti in nadomestiti z novogradnjo. Po besedah župana naj bi bilo snovanje plana sanacije še posebno ključno za slednji dve – torej težje prizadeti – skupini.

Ko bo OPPN dokončan, bodo stanovalci imeli več možnosti za dogovor glede sofinanciranja z državo in drugimi deležniki. Študija iz leta 2018 ocenjuje ceno zunanje sanacije na 4,4 milijona evrov na stavbo, kar se izide na približno sto tisoč evrov na stanovanje – in to zgolj pri najmanj prizadetih stavbah. Občina je pobudo za sistematsko pomoč pri sanaciji potresne nevarnosti stavb naslovila na državo, poleg tega pa tudi na Evropsko komisijo.

Evropska sredstva so poskusili pridobiti že prej. Stavbe so nameravali sanirati s pomočjo sklada Načrta za okrevanje in prehod, ki je naslavljal pandemične izzive in evropski zeleni prehod, a je bil predlog zavrnjen zaradi nezadostne »zelenosti« projekta. Tokrat upajo na boljše rezultate, med drugim navajajoč podporo županov drugih večjih mest, ki se soočajo s težavo potresne ogroženosti.