BritOFF suhega umivanja

BritOFF suhega umivanja

Aktualno-politična novica
13. 11. 2019 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05 

V tokratnem zgodovinskem BritOFFu razbijamo enega pogostejših mitov zgodovine; mit o napredku kot kronološki premici, ki se nenehno premika navzgor, četudi vsa področja zgodovine kažejo drugače. Mit sesuje že primerjava higienske kulture srednjega veka in francoskih navad 18. stoletja. Pozni srednji vek je v zahodni Evropi poznal mešane javne kopeli za moške in ženske, Skandinavci so v sedmem stoletju soboto določili kot dan za očiščenje celotnega domovanja, oblačil in sebe. Francoskega princa Ludvika Petnajstega so prvič umili leta 1717, pri sedmih letih, in mešane javne kopeli srednjega veka so v sedemnajstem stoletju v Franciji, med drugim zaradi strožjih prepričanj o nespodobnosti golega kopanja, propadale.   

Ali je to napredek? Po današnjih kriterijih, z današnjim znanjem seveda ne. Ampak v šestnajstem stoletju so bili znanstveniki prepričani, da stik z vodo, še posebej toplo, odpira kožne pore in s tem izjemno slabi telo. Mislili so namreč, da se bolezni širijo prek mikrobov, ki jim topla voda omogoči vstop v oslabljeno telo. Poleg tega so se zavedali, da je stoječa voda, ki je bila v 18. stoletju večinoma neprečiščena, nevarnejša od hladnih potokov. Zato je kralj, ko je izvedel, da se je njegov cenjeni minister Sully tisti večer okopal, brž preklical svoj ukaz o Sullyjevem obisku dvora. Namesto tega mu je priporočil počitek po kopeli, potencialnem viru smrti. Nič čudnega, da niso tvegali šoka napada na imunski sistem prestolonaslednika Ludvika Petnajstega pred sedmim letom. Ob takšnem prepričanju je redna kopel kot sredstvo higiene odpadla, četudi želja po čistem, prijetnem telesu ni izginila. Zato so se plemiči zanašali na dnevno menjanje posteljnine in srajc ter drgnjenje s suhimi platnenimi krpami ali pa krpami, prepojenimi z alkoholom in parfumi. 

Logike, da te lahko kopel potencialno ubije, četudi te voda tudi očisti umazanije, se je v osemnajstem stoletju oprijela teorija o koristnosti umazanije: denimo o naravnem lasnem olju kot receptu za sijoče lase, ki bi jih umivanje le uničilo, ali pa o urinu kot sredstvu za zdravljenje aken. Kar te ne ubije, te okrepi. Ta logika, seveda postavljena na mnoge napačne predpostavke, je dejansko logična. Francoz 18. stoletja se je čistil v skladu s takrat najmodrejšimi znanstvenimi odkritji. In Norvežan desetega stoletja enako. Prepričanja zgodovinsko oddaljenih vedno delujejo bolj logično, ko jih ne presojamo z današnjim znanjem, ampak tedanjim. Zgodovina higiene je torej morala iti skozi številne na videz čudne in nesmiselne faze za dosego sodobnega odnosa do vode in trenutnih metod čiščenja. Brez strahu pred mikrobi ne bi prišli do znanja o dejanskih načinih širjenja mikrobov in bakterij in ne bi vode, namesto da se ji izogibamo, speljali v čistilni kanalizacijski sistem ter s tem omogočili zdravega umivanja tudi ne-elitam.  

 

Ob 8.05   

Španska socialistična stranka in stranka Podemos sta dosegli načelni koalicijski dogovor. Koalicijo sta stranki predstavili kot zmes izkušenj socialistov in poguma Podemosa. Strankama sicer aprila, po prejšnjih volitvah, ni uspelo sestaviti koalicije. Napovedali sta, da ne želita manjšinske vlade, in sta zato povabili v koalicijo tudi druge stranke. Obema se je namreč v primerjavi z aprilskimi volitvami volilni rezultat poslabšal, medtem ko je podpora desnim strankam narasla. Socialisti in Podemos bi za navadno večino potrebovali še 21 parlamentarnih sedežev, ki jih ne morejo pridobiti le s podporo nacionalnih levih strank. Vladno sodelovanje je za zdaj zavrnila stranka Republikanska katalonska levica, ki sodelovanje v vladi pogojuje z razrešitvijo konflikta, povezanega z bojem za katalonsko neodvisnost. Desnosredinska Državljanska stranka pa je predlagala umik Podemosa iz koalicije in nastanek velike koalicije med socialisti, Državljansko stranko in Ljudsko stranko. 

Moldavski parlament je po petih mesecih obstoja izglasoval nezaupnico vladi zaradi nestrinjanja s predlogom premierke Maie Sandu o načinu imenovanja generalnega tožilca. Premierkin kabinet je namreč predlagal, da bi nominiranje kandidatov za generalnega tožilca prevzela premierka. Nezaupnico so nato vložili nekdanji koalicijski partnerji, Moldavska socialistična stranka, ki so to poletje vstopili v koalicijo z liberalnim zavezništvom ACUM. Premierka je glasovanje o nezaupnici poskušala preprečiti s predlogom, da bi amandma o nominiranju generalnega tožilca po njegovem sprejetju preučila Beneška komisija, strokovno telo Sveta Evrope, zadolženo za preučevanje ustavnega prava. Moldavska socialistična stranka je predlog zavrnila. Odnosi med koalicijskim zavezništvom ACUM premierke Sandu in Moldavsko socialistično stranko so se poslabšali, ko je na novembrskih županskih volitvah v prestolnici kandidat socialistov premagal kandidata ACUMA. Že predhodno pa se stranki nista strinjali o vprašanju odnosov z Evropsko unijo. ACUM podpira vstop Moldavije v Evropsko unijo, socialisti pa dajejo prednost trgovskim in političnim vezem z Rusijo. Evropska komisija je razpad koalicije Sandu razumela kot oviranje nujno potrebnih reform sodstva, zaradi katerih so premierko predhodno hvalili. Evropski komisar Johannes Hahn je Moldavijo tudi opomnil, da je podpora Evropske unije odvisna od sprejemanja reform proti korupciji. 

Sodišče Evropske unije je presodilo, da mora biti hrana, proizvedena na palestinskih ozemljih, za katere mednarodno pravo smatra, da so pod izraelsko okupacijo, označena s posebno oznako. Pod državo izvora se tako ne sme napisati Izrael. Enako velja tudi za živila, ki jih v izraelskih naseljih na okupiranih palestinskih ozemljih proizvedejo Izraelci. Sodišče je poudarilo, da ima označba porekla živila po zakonodaji Evropske unije dolžnost potrošniku omogočiti etično izbiro, tudi z vidika upoštevanja mednarodnega prava. 

Francoski študentje so pod geslom “negotovost ubija” protestirali proti poslabševanju življenjskih pogojev mladih. Proteste v Lyonu in Parizu je sprožil javni poskus samomora lyonskega študenta, ki je odgovornost za svoje negotove življenjske razmere in nezmožnost obstoja s 450 evri mesečne plače pripisal neuspeli politiki predsednika Emmanuela Macrona, Marine le Pen in Evropske unije. V zapisu na Facebooku je pozval k boju proti “fašizmu, ki ljudi ločuje, in liberalizmu, ki ustvarja neenakost”.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness