SEDMA

V streljanju je bil v libanonski prestolnici Beirut ubit eden od protestnikov, ki so pred iranskim veleposlaništvom protestirali proti udeleženosti Irana in Hezbolaha v sirski državljanski vojni. Hkrati z napovedanim evropskim oboroževanjem sirskih upornikov, je namreč svojo pomoč sirskemu režimu okrepilo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah in iranska vlada, ki Asadov režim oskrbuje z orožjem in financami. Mnogi Libanonci, ki se bojijo, da se bo sirski konflikt prelil tudi v njihovo že sicer nestabilno državo, kljub spopadom s podporniki Hezbolaha, ki je privedla do smrti enega izmed njih, napovedujejo, da bodo proteste nadaljevali.

Sudanski predsednik Omar Bašir je prepovedal tranzit južno sudanske nafte prek svoje države. Vlado v nedavno odcepljenem Južnem Sudanu namreč obtožuje, da podpira milice, ki napadajo sudanske vladne sile na še vedno nestabilni meji med državama. Državi sta sicer močno gospodarsko soodvisni, saj je v Južnem Sudanu večina zalog nafte, v severni sosedi pa rafinerije in pristanišča, ki brez nafte z juga tudi nimajo dela.

Vodja libijske vojske Youssef al-Magoush je po fiasku ob protestih v Bengaziju odstopil. Vse od padca bivšega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 se namreč libijska vojska trudi, da bi razbila nelegalne milice, ki v nekaterih delih države delujejo kot dejanska oblast. Tako je tudi v Bengaziju, kjer pa so se ljudje vladavini brigade Ščit Libije uprli in uprizorili množične demonstracije pred štabom dotične milice. Protestniki so zahtevali razorožitev milice in posredovanje uradne libijske vojske. Uporniki so se odzvali s streljanjem in ubili 31 protestnikov, al-Magoush pa je ob priznanju nezmožnosti zaščite civilistov odstopil.

OSMA

Sodišče v perujski prestolnici Lima je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo Florinda Floresa, še zadnjega izmed originalnih voditeljev maoistične organizacije Sendero luminoso, oziroma Svetleča pot. Tovariš Artemio kot je bil znan med svojimi gverilskimi kolegi je bil spoznan za krivega terorizma, trgovanja z drogami in pranja denarja. Svetleča pot je sicer organizacija, ki je z gverilsko taktiko poskušala začeti ljudsko vojno in v Peruju vzpostaviti komunistično ureditev. Organizacija je opešala že v začetku devetdesetih let, dokončno pa so svoj poraz priznali pred dvema letoma, tik preden so vladne sile ujele še zadnje revolucionarje in ranile Floresa.

Drugi vrsti ekstremistov pa je vojno napovedala francoska vlada na čelu s premierom Jean-Marcom Ayraultom. Po uboju komaj polnoletnega levičarskega aktivista Clementa Merica je namreč premier odločen, da bo prepovedal in razpustil skrajno desno skupino Revolucionarna nacionalistična mladina, katere člani naj bi bili odgovorni za Mericovo smrt. Do pretepa je sicer prišlo, ko sta se ideološko nasprotni skupini srečali med nakupovanjem v eni od priljubljenih pariških četrti.

Nasploh je v zadnjem času v Franciji zaznati porast aktivnosti desničarskih skupin. Goreči nasprotniki istospolnih porok, ki so bile v Franciji pred kratkim legalizirane, so tako včeraj večkrat poskusili zmotiti moško finale teniškega turnirja Roland Garros. Nekateri so razvili transparente z gesli o predsedniku Francoisu Hollandu, ki da omejuje pravice otrok, eden pa je zavoljo večje publicitete s prižgano signalno raketo celo vdrl na teniško igrišče. Za športne navdušence pa še; zmagal je Rafael Nadal.

DEVETA

Švicarji so na referendumu z 80 odstotno večino podprli spremembo azilne zakonodaje, s katero bodo skušali znižati število prosilcev za azil v tej načeloma radodarni državi, ki je pri 48,000 najvišje v zadnjem desetletju. Po novem tako za azil ne bodo več primerni vojaški dezerterji, prav tako pa tisti, ki bi se čutili ogrožene, za azil ne bodo več mogli zaprositi na švicarskih predstavništvih v tujini. Glede rezultata referenduma so levičarske stranke in organizacije za zaščito človekovih pravic, ki so zbrale podpise za referendum, povedale, da je to izid, kjer ni zmagovalcev.

Novo zakonodajo glede imigrantov pa sprejemajo tudi v Senatu Združenih držav Amerike. Predlog, ki ima podporo obeh strank predvideva 13 letno pot ilegalnih migrantov do državljanstva, kar republikanci označujejo kot popuščanje. V zameno zahtevajo dodatnih 6 milijard dolarjev za okrepitev varnosti na mejah, predvsem mehiški in strožja določila glede deportacije. Njihov argument je, da deportacija doleti le imigrante, ki so hkrati obsojeni kriminalci, resnica pa je, da je bilo samo lani iz obljubljene dežele deportiranih več kot 400,000 ljudi.

Slabo so jo odnesli tudi imigranti na poti v Avstralijo. Čoln, ki je prevažal okoli 55 ljudi na poti v boljšo prihodnost in je najbrž krenil iz Indonezije je namreč potonil pri Božičnih otokih. Čoln je sicer opazila avstralska vojska iz zraka, vendar pa je čoln preden ga je dosegla tudi mornarica že potonil. Avstralske oblasti so izvedle obširno akcijo iskanja preživelih, ki pa  ni obrodila sadov. Tudi Avstralija se sicer v zadnjih letih sooča z naraščajočim številom imigrantov, ki iz Afganistana, Šri Lanke in drugih držav pridejo v Indonezijo in od tam v razmajanih čolnih krenejo na 1,600 milj dolgo pot do avstralske obale.

DESETA

Časopisna hiša Guardian, ki je v zadnjih dneh razkrivala odmevno zgodbo o prisluškovanju ameriških vladnih agencij svojim in tujim državljanom, je na njegovo lastno zahtevo razkrila svoj vir. To je Edward Snowden, bivši tehnični uslužbenec CIE, ki po lastnih besedah noče živeti v družbi, ko je vsaka njegova komunikacija posneta in zabeležena. Snowden je namreč Guardianu razkril, da ameriška administracija v okviru različnih projektov sistematično snema klice, pridobiva lokacije in državljanom sledi na internetu, vse seveda zavoljo varnosti in boja proti terorizmu. Snowden je na vprašanje, kaj si obeta od razkritja, verjetno pravilno odgovoril:''Nič dobrega.''

Nič dobrega se očitno ne obeta niti protestnikom v Turčiji, ki prav zdaj vstopajo v enajsti dan protestov proti avtoritarni in vse manj sekularni politiki premiera Tayyipa Erdogana. Le ta se ne želi opravičiti za policijsko nasilje in še vedno poudarja, da je bil demokratično izvoljen. Poleg tega je na shodu svojih podpornikov protestnike grozeče opozoril, da izgublja potrpljenje, svoje zveste sledilce pa pozval, naj protestnikom dajo vetra na lokalnih volitvah čez sedem mesecev.

Mnogo bolj pomirjujoče pa deluje Francois Holland, ki je na srečanju z japonskimi poslovneži razglasil konec krize v evroobmočju. Poleg tega naj bi nas kriza okrepila in ne ošibila, dala pa nam je tudi pomembne instrumente za stabilnost in solidarnost, ki bodo prav prišli v prihodnosti. Podatki sicer ne govorijo v prid optimističnemu Hollandu. Že šest četrtletij trajajoča recesija s stalnim krčenjem gospodarske rasti v evroobmočju in najvišja brezposelnost od ustanovitve, so dejstva, ki Hollandu ne gredo preveč na roko.