Ob 10.05

Na današnji dan v Braziliji praznujejo dan temnopoltih. V tokratnem zgodovinskem BritOFFu bomo raziskali, kaj je ozadje tega dneva, ki ima v več zveznih državah brazilske federacije status državnega praznika. 

20. novembra leta 1695 je na britof prispelo obglavljeno telo monarha Zumbija. Njegovo glavo so najeti lovci na sužnje nataknili na kol. S tem se je končala kraljevina Palmares oziroma Angola Janga  - Mala Angola: angolsko kraljestvo, ki je 9 desetletij vztrajalo v gozdnem gričevju na skrajnem vzhodu Brazilije. 

Pobegli Afričani, predvsem Angolci, so že okoli leta 1605 v težko dostopnih krajih kapitanstva Pernambuco ustanovili zatočišča za sužnje, ki so se razmeroma hitro konsolidirala in prevzela angolsko državno ureditev. V drugi polovici sedemnajstega stoletja je Mala Angola imela monarha Gango Zumbo, birokracijo, sodnike ter stalno vojsko. Kljub temu da je bila velika večina prebivalstva uvožena iz Angole in Konga, pa so v Palmaresu prebivali tudi Indijanci in revni Portugalci, ki so tu našli zavetje pred služenjem vojaškega roka. 

A sužnji iz Afrike so bili draga in iskana dobrina, Indijancev, ki bi jih lahko zasužnjili, pa je pričelo primanjkovati. Portugalci so tako v drugi polovici stoletja vse pogosteje in srditeje napadali Malo Angolo. Po tem, ko so v sužnost odpeljali več njegovih otrok in vnukov in ga ranili, je monarh Ganga Zumba s Portugalci sklenil premirje, s katerim so v zameno za priznanje svobode prebivalci Palmaresa priznali portugalsko nadvlado, morali pa so se tudi preseliti bližje obali ter kot sužnje vrniti vse prebežnike, ki niso bili rojeni v svobodi. 

Vendar pa ta kupčija vsem ni bila pogodu. Predvsem je bila trn v peti Zumbiju, ki ni bil pripravljen sklepati kompromisov s Portugalci, pa čeprav v zameno za lastno svobodo, dokler so v Braziliji še sužnji. Zumbi, nečak Ganga Zumbe, je bil sicer v Palmaresu leta 1655 rojen kot svoboden, a pri osmih letih so ga ujeli portugalski lovci na sužnje. V last ga je dobil misijonar, pri katerem se je Zumbi naučil portugalščine in latinščine, a že pri petnajstih je pobegnil in se vrnil v Palmares, kjer je hitro napredoval. 

Ko so portugalski gojitelji sladkornega trsa kljub premirju v sužnost odpeljali mnoge, ki so se skladno z zavezo preselili bližje k obali, je Zumbi zastrupil svojega strica in se povzpel na prestol Male Angole. Od leta 1680 do padca zadnjega utrjenega mesta leta 1694 je Zumbi s Portugalci bil stalen boj. Ker niso zmogli premagati bojevnikov, veščih angolske bojne veščine capoeire, je lokalna portugalska vlada nazadnje najela dva zloglasna bandeiranta, lovca na sužnje, ki sta se proslavila z odpravami v notranjost Brazilije, s katerimi sta zasužnjila več staroselskih narodov. Domingos Jorge Velho in Bernardo Vieira de Melo sta oborožena z artilerijo in armado Indijancev zlomila odpor. 

V začetku leta 1694 je padlo zadnje utrjeno mesto Male Angole. Med poslednjo obrambo je bil ranjen tudi Zumbi, a uspel je pobegniti. Gverilski odpor je vodil vse do 20. novembra 1695, ko so ga sile Domingosa Jorgeja Velha porazile in ujele. Da bi utišali govorice o Zumbijevi nesmrtnosti, ki so se razširile po njegovih številnih drznih vojaških podvigih, so lovci na sužnje glavo poslednjega angolskega kralja v Južni Ameriki nataknili na kol, vsem na ogled in v opomin.  

Upor proti sužnjelastnikom je nadaljeval njegov sin, čigar nadaljnja usoda ni znana. Žalostnemu koncu navkljub pa je Zumbi postal simbol upora proti suženjstvu, ki je navdihnil številne druge. Danes ima status narodnega heroja.

Ob 8.05

Po devetih letih je švedsko tožilstvo opustilo preiskavo zoper Juliana Assangea. Namestnica glavnega švedskega tožilca Eva-Marie Persson je sporočila, da dokazi niso dovolj močni, da bi lahko vložila obtožnico. Ženski, ki sta Assangea obtožili posilstva - brez privoljenja naj bi namreč med spolnim odnosom snel kondom oziroma penetriral brez njega - se lahko na sklep tožilstva še pritožita. Švedsko tožilstvo je ponovno odprlo preiskavo šele po tem, ko je ustanovitelja Wikileaksa na povabilo ekvadorskega predsednika Lenina Morena z londonske ekvadorske ambasade v britanski zapor zvlekla policija. V britanskem zaporu trenutno prestaja 50-tedensko zaporno kazen zaradi kršitve pogojnega izpusta, saj se je leta 2012 v strahu, da bo izročen Združenim državam Amerike, kjer mu zaradi razkrinkanja vojnih zločinov ameriške vojske grozi do 175 let zapora - usoda, ki se zdi vse bolj neizogibna - zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo.

Vojska Združenih držav Amerike pa vojnih zločinov najverjetneje ne bo več imela prilike početi na korejskem polotoku. 28.500 ameriških vojakov, ki se v južnokorejskih vojaških bazah nahajajo še od korejske vojne v petdesetih, se bo morda kmalu vrnilo v domovino. Pogajanja med Južno Korejo in ZDA o delitvi stroškov teh vojakov, ki jih je do sedaj nosila imperialna velesila, so se neuspešno končala že po eni uri. ZDA od Južne Koreje namreč zahtevajo, da skoraj v celoti prevzame vse stroške, ki znašajo približno 4,25 milijarde evrov letno, kar je 5-kratnik vsote, ki so jo ZDA od Južne Koreje zahtevale lani. Donald Trump je sicer v nedeljo prestavil tudi skupne vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki so trn v peti njeni severni sosedi, ter Kim Džong Unu čivknil: “Kmalu nasvidenje!” Predsednik Severne Koreje mu je odvrnil, da ga nesmiselna srečanja z ZDA ne zanimajo. 

Zaradi dviga cen goriva v Iranu že tri dni potekajo množični protesti. Amnesty International je včeraj sporočil, da naj bi bilo v spopadih med protestniki in varnostnimi silami ubitih že 106 ljudi, bati pa se je, da je dejansko število še mnogo višje. Po uradnih iranskih podatkih naj bi bilo smrtnih žrtev dvanajst, med njimi več pripadnikov varnostnih sil. Dejansko dogajanje v tej pod bremenom ameriških sankcij gospodarsko vse bolj šepajoči državi je nejasno, saj je iranska vlada močno omejila dostop do interneta in telefonskih omrežij. Družbena omrežja pa so kljub temu preplavili posnetki in slike protestnikov, ki zažigajo slike verskega voditelja ajatole Homeinija in celo Korane. Avtentičnost teh posnetkov še ni preverjena. 

A blasfemija se dogaja tudi v naših logih. V noči s sobote na nedeljo so neznanci v Komendi s pirotehničnimi sredstvi razstrelili dve razpeli. Eno izmed dveh razpel naj bi bilo pred tem uničeno že dvakrat. Odgovornosti za zločin do zaključka redakcije ni prevzela še nobena black metal skupina.