ob 7:05

Direktor iranske organizacije za jedrsko energijo Ferejdun Abasi Davani je dejal, da Iran nima razloga, da bi popustil zahtevam Zahoda po ustavitvi bogatenja urana na 20 odstotkov. Davani je dejal, da Iran proizvaja ravno toliko urana, kot ga potrebuje, ob tem pa je napovedal, da načrtuje njegova država gradnjo nove jedrske elektrarne, ki naj bi bila dokončana do začetka leta 2014. Šesterica držav, Združene države Amerike, Rusija, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Kitajska, kot pogoj za odpravo sankcij postavlja ravno zamrznitev bogatenja urana do 20 odstotkov. Na nedavnih pogovorih v Bagdadu do sporazuma ni prišlo, so pa določeni novi pogovori za 18. in 19. junija v Moskvi.

Na severu Malija je bila razglašena nova država, in sicer Islamska republika Azavad. Sporazum o oblikovanju nove države so podpisali uporniški Tuaregi in islamska skupina Ansar Dine, oziroma branilci vere. Malijski begunci poročajo, da v tej pokrajini že velja šeriatsko pravo. Tuaregi, združeni v Narodno gibanje za osvoboditev regije Azavad, so se doslej šeriatskemu pravu upirali, zato ni čisto jasno, kaj glede tega določa sporazum. V mestu Gao, kjer je bil sporazum podpisan, so bili bari in nočni klubi  porušeni, iz regije pa je skupno zbežalo okoli 300.000 ljudi. Nov upor Tuaregov sredi januarja je povzročil vojaški državni udar. Vojska ga je upravičevala z domnevno nesposobnostjo predsednika Amadouja Toureja, da reši krizo na severu države.

Prvi današnji britoff končujemo z uporom druge vrste. V občini Ig se je včeraj dopoldne namreč medved uprl človeški prisotnosti in napadel moškega, ki je sprehajal psa. Človeku so morali zaradi sicer lažjih poškodb pomagati reševalci Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Šlo naj bi že za drugi upor medvedov v Sloveniji v enem tednu. Prejšnjo sredo je medvedka namreč napadla neko žensko, ki je tudi sprehajala psa.

ob 8:05

Gruzijci protestirajo proti predsedniku Mihailu Sakašviliju, ljubljencu Zahoda. V Tbilisiju se je včeraj zbralo okoli 80.000 ljudi, šlo pa je predvsem za podpornike milijarderja Bidzine Ivanišvilija in njegovega opozicijskega zavezništva Gruzijske sanje. Ivanišvili želi namreč na oktobrskih volitvah izriniti Sakašvilija z oblasti. Protestniki pravijo, da zahtevajo pravo demokracijo in pravo svobodo, predsedniku pa očitajo avtoritarno vladanje. Nekateri se bojijo, da želi po izteku predsedniškega mandata Sakašvili kariero nadaljevati kot premier. Njegov drugi mandat se izteče naslednje leto. Včerajšnji protesti so bili največji od leta 2009.

Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz je za POP TV dejal, da bo morala mariborska nadškofija svoje sicer gromozanske finančne težave rešiti sama, saj da ji Vatikan ne more pomagati. Janus je še dodal, da morajo odgovorni za težave odgovarjati. Po poročanju te televizije gre po letu in pol od izbruha afere za prvi komentar uradnega Vatikana. Da se Vatikan izogiba odgovornosti za nastalo situacijo, se zdi nedopustno Društvu malih delničarjev, v katerem navajajo, da je Vatikan kot država v preteklosti preko svojih bank že pomagal drugim finančnim ustanovam in subjektom v podobnih težavah.

Zanimivo bi bilo videti, kako bi zgodbo o cerkvenih mahinacijah prikazal zmagovalec 65. filmskega festivala v Cannesu.  To je namreč avstrijski režiser Michael Haneke, kateremu je lovoriko v obliki zlate palme prinesel film Amour. Haneke se pod listi zlate palme sicer hladi že drugič, prvič je to nagrado pred tremi leti prejel za film Beli trak. Film Amour prikazuje zgodbo dveh upokojenih učiteljev glasbe, od katerih ona utrpi udarec kapi. Festival v Cannesu se je pričel 16. maja in se s podelitvijo številnih nagrad končal včeraj.

ob 9:05

Največje maroško mesto, Casablanco, so preplavili protivladni protestniki. Proteste, ki naj bi bili največji od januarja, ko je prevzela oblast nova vlada, so organizirali sindikati, več deset tisoč ljudi pa je premiera obtoževalo, da ni izpeljal obljubljenih reform. Maroški kralj Mohamed VI. se je valu protestov lani skušal izogniti z omejitvijo svojih pooblastil in obljubami o demokratičnih reformah, vključno s prenosom moči na izvoljeno vlado. Sindikati poleg hitrejših reform zahtevajo tudi višje plače in boljše pogoje za življenje. Maroko pestita visoka brezposelnost in visoka stopnja nepismenosti.

Kot poročajo lokalne oblasti, je zveza NATO v Afganistanu v soboto ubila 8 pripadnikov neke družine v vasi Suri Khail v vzhodni provinci Paktia, pri čemer oblasti trdijo, da niso imele žrtve nikakršnih povezav s talibani ali terorističnimi skupinami. NATO se odgovornosti izogiba in trdi, da incident preiskuje. Isti dan so bili v tej državi v ločenih napadih ubiti štirje pripadniki sil te vojaške zveze. NATO ni obelodanil nacionalnosti ubitih vojakov,  za enega pa se je že izkazalo, da je bil pripadnik britanske vojske. Afganistanski predsednik medtem opozarja, gre sicer za grožnje brezzobega tigra, da žrtve med civilisti ogrožajo strateški sporazum o sodelovanju med njegovo državo in okupacijskimi silami po letu 2014.

Za danes so predvidena nova pogajanja med policijskima sindikatoma in ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom. Pogajalci so sicer že v sredo parafirali sporazum med sindikati in vlado, vendar člani sindikatov na sporazum nato niso pristali. Predsednik Policijskega sindikata Radivoj Uroševič je dejal, da so našli v sporazumu določene zaveze, ki jih sindikat ne bi mogel izpolniti. Parafirani sporazum sicer obsega 25 točk, med drugim predvideva tudi umik referendumske pobude o zakonu za uravnoteženje javnih financ, pogajalci pa so se dogovorili tudi o o izplačilih za delovno uspešnost, novi sistemizaciji delovnih mest in o pogodbah o sindikalnem delu. Vlada upa na dogovor s policisti do konca maja, saj bi lahko tako zakon začel veljati s prvim junijem. Če se referendumska pobuda ne bo umaknila, koalicija razmišlja o njeni ustavni presoji.

ob 10:05

Združeni narodi so obsodili uporabo težkega orožja v sirskem mestu  Houla, v katerem je v petek po podatkih te svetovne organizacije umrlo najmanj 108 ljudi, med njimi 49 otrok in 34 žensk. Varnostni svet je včeraj enoglasno sprejel nezavezujočo izjavo, s katero poziva sirske oblasti, naj umaknejo težko orožje z ulic. Varnostni svet je prav tako obsodil vlado bombardiranja civilnih območij. Sirski veleposlanik pri Združenih narodih Bašar Džafari pa je nekatere članice Varnostnega sveta obtožil laži in dejal, da zavajajo svetovno javnost glede pokola v Houli. Zanj naj bi bili po njegovem mnenju namreč odgovorni teroristi. Medtem se bo britanski zunanji minister William Hague mudil v Rusiji, kjer bo skušal uradno Moskvo prepričati, da je sedaj zadnja možnost za politično tranzicijo v Siriji, s čimer bi se izognili splošni državljanski vojni. Rusija je ena redkih zaveznic režima sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Ameriški časnik Wall Street Journal je na podlagi podatkov ameriškega urada za štetje prebivalstva ugotovil, da je v prvih treh mesecih lanskega leta skoraj polovica Američanov živela v gospodinjstvih, ki so prejemala kakšno pomoč od države oziroma iz zveznega proračuna. Zvezno pomoč je tako prejemalo 49,1 odstotka Američanov, kar je velik porast v primerjavi z zgodnjimi osemdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko jih je takšno pomoč prejemalo le 30 odstotkov.

Vodja srbske Demokratske stranke Boris Tadić, ki je izgubil na predsedniških volitvah proti Tomislavu Nikoliću, je po nekajdnevnem cincanju izrazil pripravljenost postati predsednik vlade, a le pod določenimi pogoji. Koalicijske partnerice bi morale sprejeti načela, cilje in načrt dela nove vlade. Vlado naj bi sestavljale Demokratska stranka, Socialistična stranka Srbije, upokojenska stranka in Enotna Srbija. Kot je dejal Tadić, so najpomembnejše naloge vlade boj proti brezposelnosti in revščini ter vojna proti korupciji in kriminalu. Tadić je tudi zanikal možnost velike koalicije z Nikolićevo Srbsko napredno stranko in  Demokratsko stranko Srbije Vojislava Koštunice.

Se je mar tudi v Sloveniji razpasla zloglasna motoristična banda Hell's Angels? Na to bi človek pomislil ob novici, da so neznani motoristi na območju v občini Ljubno včeraj podrli ograjo na pašniku in z motorji razgnali 11 krav. Do noči je bilo sicer že najdenih 9 krav, iskanje preostalih dveh pa se nadaljuje danes. Domačinom so se pri iskanju živine pridružili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Okonina.