9.00

Začenjamo v Bolgariji, kjer je tožilstvo vložilo obtožnico proti v torek aretiranemu imamu Ahmedu Mosu in šesterici drugih, ker naj bi ti podpirali Islamsko državo. Med julijem in novembrom naj bi hvalili zloglasno organizacijo in hujskali k vojni. Imam naj bi v navezi z muslimanskimi romskimi skupnostmi v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem deloval kot posrednik med Evropo na eni ter Sirijo in Irakom na drugi strani. Dvome glede vpletenosti imama več ali manj razblinijo posnetki, ki jih je predstavnik tožilstva Borislav Sarafov pokazal javnosti. Na njih obtoženi imam v beli majici s simboli Islamske države poziva k sveti vojni. Imam je sicer že stari znanec tožilstva. Na zaporno kazen je bil obsojen že dvakrat. Ker se je na razsodbo vsakič pritožil, še vedno ostaja na prostosti.

Akcije v zvezi z Islamsko državo pa potekajo tudi na območju Velike Britanije. V tem primeru ne gre za aretacije, temveč za predlog spremembe protiteroristične zakonodaje iz leta 2000. Najbolj sporna od sprememb je dvoletna prepoved vrnitve za tiste, ki so osumljeni sodelovanja v bojih v Iraku in Siriji, razen če ti pristanejo na stalen nadzor. Ponudniki spletnih storitev bi bili v primeru spremembe dolžni izročati podatke o IP-naslovih za nadzor nad osumljenci, šole in univerze pa naj bi prevzele vlogo pomočnikov pri preprečevanju radikalizacije. Nasprotovanja opisanim spremembam so številna - od tega, da ni dvoletna prepoved nič drugega kot odvzem državljanstva do tega, da država s tem namerava kršiti pravice do zasebnosti. Notranja ministrica Theresa May ugovorom vztrajno nasprotuje s podatkom, da naj bi se v minulih nekaj mesecih Isisu pridružilo okoli petsto Britancev. Zaskrbljeni so tudi v Scotland Yardu, ki naj bi zgolj v tem letu preprečil že štiri do pet terorističnih napadov.

Sodišče za prekrške mladoletnikov v Egiptu je 78 mladoletnih fantov, starih od 13 do 17 let, obsodilo na zaporne kazni med  tremi in petimi leti, ker naj bi sodelovali v protestih v podporo padlega predsednika Mohameda Morsija lansko leto. Muslimanska bratovščina, iz katere le-ta izhaja, je bila lansko leto proglašena za teroristično organizacijo. Poleg tega so postale prepovedane demonstracije, ki jih ne odobri policija. Njihov odvetnik Ayman El-Dabi je obsojene branil z argumentom, da naj večina na protestih sploh ne bi sodelovala. Bili so zgolj na napačnem kraju ob napačnem času.

10.00

V iskanju grešnikov se tokrat odpravljamo v Texas, kjer nameravajo tretjega decembra usmrtiti shizofrenika Scotta Louisa Panettija, ki je leta 1992 z dvocevko umoril starša svoje pobegle žene. Usmrčen naj bi bil že februarja leta 2004, a se to zaradi odobritve sodišča za preložitev izvršitve kazni ni zgodilo. Uspeh obrambe pa je bil le enkraten. Po več poskusih preložitve usmrtitve in znižanja kazni na doživljenjsko ječo je teksaško sodišče za kriminalne pritožbe s premočjo pet proti ena dokončno zavrnilo zahteve Scottove obrambe. Zavrnjena je bila tudi prošnja za ponovno obravnavo primera, poslana na višje sodišče. Možnosti, da bi bil odgovor višjega sodišča ob ponovni prošnji drugačen, so tako rekoč nične. Scott bo tako čez šest dni usmrčen z injekcijo.

Na področju preprečitve usmrčevanja mentalno bolnih bi moral biti v Texasu že leta 2001 sprejet zakon, ki bi poroti omogočal, da tekom kaznovalne faze ugotovi, ali je obsojenec nor. V primeru, da bi se porota izrekla drugače, torej da bi obsojenca spoznala za psihično zdravega, bi imela obramba še vedno možnost, da na sodnika naslovi poziv za psihiatrično obravnavo. Vse to je z vetom preprečil zdaj štirinajst let vladajoči guverner Texasa Rick Perry. Sam je menil, da so bile takratne varovalke zadostne. Glede na to, da dodatnih sprememb ni bilo, tisti, ki se mu sodi, tako še vedno velja za norega v primerih, ko ni zmožen sodelovati v samem procesu, pomagati pri svoji obrambi ter nazadnje tudi, če v času izvršitve zločina ni bil pri zdravi pameti. Vse od naštetega velja za obsojenega Panettija. Ta bi moral biti kljub nesprejetju zakona v letu 2001 prepoznan za norega. To je takoj razvidno, če na hitro preletimo zgolj nekaj najbolj osnovnih detajlov njegove zgodbe.

Panneti, veteran ameriške mornarice, za shizofrenijo trpi že več kot trideset let. Po znakih paranoje, ki so se začeli kazati okoli leta 1978, je bil leta 1986 s strani socialne službe proglašen za delovno nesposobnega in je bil tako upravičen do prejemanja državne pomoči. Nekaj mesecev pred tem naj bi začel verjeti, da se v pohištvu skriva Satan. Da bi izgnal njegovo zlodejno substanco, je grešno pohištvo zakopaval v zemljo, kamor zlodej tudi spada. Iz podobnih razlogov je pribil žaluzije. Žena, ki ji tovrstno početje ni bilo pogodu, je kaj kmalu zatem zbežala. Pred samim zločinom, ki mu je nakopal smrtno kazen, je bil že več kot desetkrat hospitaliziran.

Njegova norost je zaznamovala tudi samo sojenje. Namesto da bi, kot je to običajno, pustil, da ga zastopa odvetnik, je obrambno linijo začrtal kar sam, saj odvetnikom - Satanovim odposlancem - ni za zaupati. Posledice so bile temu primerne. Tekom sojenja je po božjem navdihu občasno nastopal oblečen v kavbojski kostim, zahteval sodne pozive osebam, kot so Jezus Kristus, papež in John F. Kennedy, govoril o svojih izkušnjah in prepričanjih v vlogi indijanskega šamana, rohnel nerazumljive besede in nenazadnje preskakoval med osebo Panetti ter alteregom, poimenovanim “Sarge”. Ta naj bi bil dejansko odgovoren za umore. Porota je okamenela od strahu in izglasovala usmrtitev.

Glede razlogov za usmrtitev se mnenja močno razlikujejo. Medtem ko je sodišče svojo argumentacijo osnovalo na tem, da je ubil dva človeka, porota pa na svojem strahu, sam obsojenec vzroke vidi v tistih, ki so odločitev sprejeli. Sodišče naj bi bilo namreč sestavljeno iz Satanovih odposlancev, ki so se ob navdihu svoje grešne nravi odločili, da enkrat in za vselej pokončajo človeka, katerega edini zločin je bil v tem, da si je smrtno želel pridigati božjo besedo!