8005

Za savdsko versko policijo se je končalo obdobje divjih voženj z akcijskimi aretacijami. Savdska vlada jim je namreč odvzela pooblastila za pridržanje in aretacijo posameznikov. Po novem naj bi verska policija vzpostavljala islamski režim z nežnostjo in prijaznostjo, o morebitnih prekrških pa bi zgolj obvestila policijo ali enote za boj proti drogam. Še vedno pa bodo skrbeli, da bodo ženske primerno zakrite in da bodo trgovine v času molitev zaprte.

V Nemčiji verske represalije še niso vzpostavljene, niti islamske niti krščanske, od bavarske Krščanske socialne unije, sicer sestrske stranke Krščanskih demokratov kanclerke Angle Merkel, pa prihajajo pozivi k uvedbi nemščine v mošejah. Večina nemških imamov religiozno izobrazbo pridobi v Turčiji, mošeje pa spadajo v Turško-islamsko zvezo za religiozne zadeve, ki jih financirata Turčija in Savdska Arabija.

Odločitev makedonskega predsednika Gjorga Ivanova, da podeli amnezijo 56 vladnim in opozicijskim politikom, vpletenim v korupcijske škandale, ki so jih lani spomladi razkrili posnetki prisluškovanj telefonskim pogovorom, je privedla do nekajtisočglavih protestov v Skopju. Protestniki so razbili okna Ministrstva za pravosodje in predsednikovo pisarno, vladno poslopje pa so obmetavali s kamni in jajci. Slednjih imajo očitno več kot provladni protestniki, ki so svoje proteste zaključili mirno.

Po nedeljskih spopadih makedonske policije z begunci, ki jim je bilo onemogočeno prečkanje grško-makedonske meje, so nekateri mediji obtožili probegunske aktivistve, da so glavni buditelji begunskih protestov. Ti so se v očeh mainstream medijev očitno nesposobni sami odločati za svoja dejanja. V Idomeniju so v zadnjih treh dneh pridržali 45 aktivistov iz vse Evrope.

Bolgarija je napovedala preiskavo tako imenovanih lovcev na begunce. Ti so samoorganizirani državljani, ki naj bi patruljirali ob meji ter pridrževali in ropali mejo prečkajoče begunce. Bolgarski premier Boyko Borissov se je v preteklosti sicer večkrat javno zahvalil 'fantom za njihovo pomoč.

1005

V Združenih državah Amerike se nadaljuje bitka za nevtralnost interneta. Leta 2015 je FCC - ameriški komunikacijski regulator - sicer sprejel zakonodajo, ki je nevtralnost potrdila. Sedaj je v kongresu svež zakon, ki so ga seveda spisale korporacije, ki FCC-ju prepoveduje regulacijo cene širokopasovnega dostopa. FCC slednjega sploh ni nameraval storiti. Obenem je zakon spisan do te mere široko, da bi FCC-ju lahko otežil zagotavljanje internetne nevtralnosti.

Tudi na delavski fronti ameriških telekomunikacij se nadaljuje boj. Več kot 40.000 delavcev Verizona je včeraj izvedlo enodnevno stavko. Razlog je mačehovski odnos Verizona in ostalih operaterjev do žičnega omrežja. Tako Verizon kot AT&T - največja ameriška ponudnika interneta - primarno zagovarjata brezžični dostop. Slednje je nižje s stroškovnega stališča, saj je žično omrežje ne le dražje, temveč zahteva več oskrbnikov. Posledično sta obe podjetji dopuščali propad starih bakrenih žic, nista izgrajevali optičnih omrežij in sta sočasno rezali delovno silo v imenu večje produktivnosti, s poudarkom na odpuščanju članov sindikatov. S sindikalno stavko delavcev se obeta zasuk obstoječega trenda.

V Čezlužju se odvijajo premiki tudi na antipiratski fronti. Podjetje za iztrževanje zlorab intelektualne lastnine CEG TEK od ameriškega urada za avtorske pravice zahteva, da spremeni zakonodajo. Kazni za zlorabe so do sedaj plačevali le končni uporabniki, medtem ko si CEG TEK želi, da bi pri morebitnem kršenju kazen plačali tudi ponudniki interneta. Obenem naj bi bili glede na hotenja CEG TEK-a ponudniki interneta prav tako prisiljeni, da odškodninske zahtevke podjetij, kot je CEG TEK, posredujejo uporabniku. Po trenutni zakonodaji ponudniku internetnega zahtevka namreč ni treba posredovati uporabniku. Glede na to, da se CEG TEK ubada predvsem s pregonom piratiziranja pornografije, je večina večjih ponudnikov interneta njegove zahtevke ignorirala.