22. 12. 2014 – 8.00

Britoff trga nafte

OB SEDMIH

Spletni medij Vice News je objavil posnetke izraelskih vojaških zdravnikov, kako na območju Golanske planote pomagajo ranjenim sirskim militantom. Prav tako so izraelski mediji na začetku meseca objavili poročila, da se posamezni bojevniki v sirskem konfliktu zdravijo v izraelskih bolnicah. V bolnici Nahariya naj bi tako doslej okrevalo že 449 borcev, izraelska vlada pa naj bi za zdravstveno pomoč militantom doslej potrošila že 10 milijonov ameriških dolarjev.

Samooklicani islamski kalifat ISIS naj bi ubil več kot 100 svojih borcev, ki so skušali zapustiti svoje položaje v prestolnici Rakka. Zaprtih je še nekaj sto tujih borcev, ki naj bi bili, sodeč po aktivistih na terenu, nezadovoljni s situacijo v kalifatu. ISIS naj bi osnoval posebni policijski odred, ki opravi s tistimi, ki so naveličani boja in služenja kalifatu. Tuji borci naj bi zahtevali več privilegijev od lokalnih, želijo namreč obdržati višje plače in večje število spolnih suženj, prav tako pa so nezadovoljni nad serijo porazov, ki so jih ISISu zadale kurdske pešmerge in iraška vojska. Povrh pa naj bi se začeli grupirati po etničnih in nacionalnih linijah, kar spodkopava ideološko hegemonijo ISISa, ki trdi, da briše meje med muslimani.

Oborožen moški je v New Yorku ubil dva policaja, nato sodil še sebi. Sodeč po njegovem poslovilnem pismu je bil povod za dvojni umor maščevanje za smrt Erica Garnerja, ki je izdihnil v policijskem strokovnem prijemu, proti njegovim morilcem pa tožilstvo nato ni sprožilo postopka.

 

OB OSMIH

Nafta je življenje, nafta je ljubezen, bi lahko rekli med gledanjem savdske dinastije kako izigrava največje igralce sveta z določanjem dnevne kvote črpanja nafte. Črno zlato, ki na Arabskem polotoku kar samo od sebe vre izpod peščenih sipin, ostaja glavno gonilo svetovnega razvoja, pogoj industrijske rasti, motor bruto domačega produkta. In Savdski kralj Abdullah ibn Abdilaziz skrbi, da nafta teče ali neha.

Zaradi velikih naftnih zalog in proizvodnih kapacitet lahko Savdijci določajo tako zgornjo kot spodnjo ceno, po želji pa celo zrušijo tržišče, čemur pravkar pričamo. Za primer tega kar se dogaja sedaj, se je potrebno ozreti v preteklost. V sedemdesetih letih sta regionalna rivala, oba ameriška zaveznika – šiitski Iran in sunitska Savdska Arabija v ostrem boju glede tega, kdo bo postavljal pravila igre. Iran širi svoj vpliv v regiji in ko se že zdi, da postaja dominanten se Savdska proizvodnja nafte nenadoma poviša – tržišče se v njej nenadoma utaplja. Do leta 1977 iranska industrijska proizvodnja upade za 50 odstotkov, inflacija se giblje med 30 in 40 odstotki, iranski šah Reza Pahlavi na tihem prizna, da je njegova država bankrotirala.

Iranu ni preostalo drugega kakor da uvede ostre varčevalne ukrepe ali Savdski Arabiji napove vojno. Jasno se je odločil za prvi scenarij, saj znajo Savdijci svoj gospodarski veto za primerno ceno prodati tudi kakšnemu zahodnemu zavezniku.

V osemdesetih sledi podobni scenarij, Sovjetska zveza vkoraka v Afganistan, Savdijci zaženejo svoje črpalke, nafta strmoglavi na 20 ameriških dolarjev. Morda je prav to eden dejavnikov, ki je botroval h kasnejšemu razpadu Sovjetske zveze in ki bi lahko danes botroval k resni slabitvi Putinove Rusije. Savdska Arabija skuša razbiti šiitski polmesec, ki se preko Iraka vleče od Irana do Sirije, Rusko vmešavanje in podpiranje režima Bašarja Al Assada s sedežem v Damasku pa bi lahko bil eden od razlogov zakaj Savdijci vrtajo in zakaj ruski rubelj strmoglavlja.

Zahodni analitiki, publicisti in spin doktorji medtem špekulirajo o tem, da skuša Savdska oblast iz tržišča izriniti napredne tehnologije izčrpavanja nafte, saj bi zaradi prenizke cene te postale nerentabilne. Govora je seveda o hidravličnem lomljenju, horizontalnem vrtanju in katranskem pesku, ki jih prakticirajo predvsem na drugi strani Atlantika. Te metode z nizkimi cenami Savdskega zlata seveda ne morejo konkurirati, a od Savdijcev hkrati ne gre pričakovati, da bodo karkoli naredili brez ameriškega blagoslova. Iz bele hiše pretiranih kritik glede prenizke cene nafte zaenkrat ni bilo slišati, pod njeno težo ječijo predvsem nepokorne države – Venezuela in Rusija.

A Savdijci imajo marsikateri razlog tudi za zamere Američanom. Eden je pretirano zbliževanje Združenih držav Amerike z Iranom, drugi je ameriško mencanje pri rušenju sirskega Assada, tretji je nezaslišana koordinacija med Damaskom in Washingtonom pri uničevanju ciljev samooklicanega Islamskega Kalifata ISIS. Marsikdo špekulira, da slednja nesveta tvorba izvršuje prav interese Savdske Arabije, s svojo vehabijsko ideologijo sunitskega ekstremizma je politično-ideološko le-tej definitivno sumljivo blizu.

V tej podganji tekmi ostaja le en zmagovalec in to je naravni monopol nad ceno nafte, ta pa bo še nekaj časa ždel pod savdskimi puščavami in ekonomiko najcenejšega energenta. Namreč, dokler bodo Savdijci imeli nafto, tako dolgo bo ta poceni. In nič ne kaže, da je blizu dan, ko bo Savdski dinastiji njihov privilegij kot pesek spolzel iz rok.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.