Sedma

Kot se za jutro spodobi, današnji nabor novic začenjamo z vstajanjem. Začasni egiptovski predsednik Ali Mansur je lansiral dekret, ki prepoveduje oškodovanje egiptovske zastave in kriminalizira tiste, ki ne vstanejo ob predvajanju narodne himne. Sankcije v primeru kršitve segajo do enega leta v zaporu in globe, ki se giblje okoli 4000 dolarjev.

Britanski časnik The Sunday Times je na podlagi pridobljenih dokazov obtožil Katar podkupovanja uradnikov organizacije Fife, s čimer naj bi si pridobil izvajanje svetovnega prvenstva na svojem ozemlju za leto 2022. Že večkrat obtoženi Katar zanika podkupovanje, ki naj bi tokrat znašalo 5 milijonov dolarjev.

Kot je bilo pričakovati, je predsednik Borut Pahor razpustil državni zbor, že 13. julija pa so napovedane predčasne volitve. Spornost predpisanega termina med drugimi vidi stranka Solidarnost, ki bo kot gibanje tekom tedna zahtevalo presojo ustavnega sodišča. A po mnenju nekaterih politikov morajo volitve steči čimprej, saj njihova visokost finančni trg ne čakajo na stabilnost nobene države.

Osma

V soboto se je na tisoče aktivistov v Turčiji spominjalo lanskoletnih protestov. V parku Gezi na trgu Taksim, kjer so takratni protesti sprva eskalirali, so obletnico skušali obeležiti z daritvijo rož in govorom, posvečenim umrlim demonstrantom. To jim je preprečila policija, ki je pod taktirko premiera Recepa Tayyipa Erdogana tudi na tokratne protivladno usmerjene protestnike reagirala s solzivcem in vodnimi topovi v spremstvu 25.000 policistov. Podobno so bili deležni tudi spominjajoči se protestniki v drugih mestih, kar je rezultiralo v več kot 100 aretacijah.

Na Švedskem je bil včeraj aretiran Peter Sunde, soustanovitelj spletne strani Pirate Baya, ki mora zaradi kršenja avtorskih pravic odsedeti osemmesečno zaporno kazen. Zaradi škode, storjene glasbeni in filmski industriji pa mu je dodeljeno tudi plačilo skupnega zneska 5 in pol milijona evrov, ki si ga ima privilegij deliti z že zaprtimi soupravitelji omenjene piratske strani.

Priprt Medhi Nemmouche, osumljen treh umorov v belgijskem židovskem muzeju, je pri zahodnih obveščevalnih službah dvignil fobično zaskrbljenost nad možnim prilivom Evropejcev, ki se vračajo se iz Sirije. V njihovih očeh ti predstavljajo grožnjo, saj so tako kot domnevni primer omenjenega osumljenca, ki se je nedavno vrnil iz bojevanja v Siriji, lahko naklonjeni tamkajšnjim terorističnim skupinam. Med zaskrbljenimi predvsem izstopa Velika Britanija, katere zunanje ministrstvo že razmišlja o poostritvi nadzora potovanj v Sirijo.

Deveta

Razkritja Edwarda Snowdena o vohunski dejavnosti obveščevalne agencije NSA nad tujci in ameriškimi državljani so med drugim pokazala tudi razširjeno uporabo obraznega prepoznavnega sistema – facial-recognition system – iz podatkov na socialnih omrežjih, elektronskih pošt in video konferenc. Izmed milijonov slik zajetih vsak dan naj bi bilo kar 55.000 "facial-recognition" kvalitete.

V Afganistanu je potekala izmenjava zapornikov, kjer je v zameno za ameriškega vojaka Berghala predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama predal pet talibanskih zapornikov. To je naletelo na nestrinjanje s strani republikancev, češ da je predsednikovo ravnanje šlo mimo vednosti kongresa. Očitek republikancev je usmerjen predvsem na nepravično menjavo, saj taka menjava teroristom sporoča, da za ceno enega zapornika lahko dobijo pet. Zares nepravičen zna biti sistem menjave.

V ZDA se nestrinjanja med predsednikom in kongresom javno odvijajo tudi na področju zračne onesnaženosti. Obama je namreč predstavil načrtovano uvedbo sklopa pravil, ki bodo znižala emisije ogljikovega dioksida elektrarn za 30 odstotkov. Regulacija je bila tokrat uvedena mimo kongresa, ki je v preteklosti že preprečil implementacijo večje okoljevarstvene politike. Kljub temu kongres oziroma republikanci v njemu, načrtu nasprotujejo zaradi možnosti padca profita.

Deseta

V Bangkoku, glavnem mestu Tajske, protesti kljub razmeram vojnega stanja ne ponehujejo. Policija je namreč med vikendom zaprla javni promet z namenom zaustavitve napovedanih protestov, ki pa so se zato odvili drugje kot na predvidenih mestih. Poleg vladne represije je tajska vlada napovedala tudi ekonomske ukrepe, ki bi dvignili s političnimi nemiri načeto gospodarsko rast. Med ukrepi je že znan mehanizem ustvarjanja ugodne investicijske klime in večanja fiskalne discipline.

Z razdelitvijo države Andhra Pradesh je Indija uradno dobila 29. zvezno državo. Novonastala Telanga, kot se imenuje, je po polstoletni osamosvojitveni težnji in v ta namen številnih izgredih dobila pravno-formalni status suverenosti. Po 14-ih letih boja za neodvisnost je mesto predsednika zavzel Kalvakuntla Chandrashekar Rao na čelu svoje stranke Telegana Rashtra Samithi.

Medtem ko v Indiji nastajajo nove države, bomo na slovenskem političnem prostoru lahko priča novi stranki, ki jo je ustanovil Miro Cerar. Stranka, katere struktura še ni v celoti vzpostavljena, se bo zazvzemala za večje sodelovanje s civilno družbo. Po večkrat poudarjenih besedah ustanovitelja in edinega kandidata za predsednika stranke, naj bi bila ta tudi avtonomna, saj bo, sledeč neoliberalni ideologiji nevtralnosti, domnevno presegala ideološko delitev na leve in desne.