10.00

Drago poslušalstvo Radia Študent. Dobrodošli v zadnjem prevozniškem BritOFFu. Tokrat se bomo po dobrem mesecu dni premora v sklopu tematskih dopisniških oddaj znova vrnili v mesto med dvema celinama – Carigrad. 28. oktobra so mestne oblasti na evropskem delu Bosporske ožine slovesno zagnale podzemno vzpenjačo med obalno sosesko Bebek in Univerzo Boğaziçi, ki leži na visokem klifu nad Bosporjem. Infrastrukturni projekt, izpeljan v času županovanja nedavno obsojenega socialdemokratskega republikanca Ekrema İmamoğluja, je le ena mnogih širitev mreže javnega prometa v Carigradu. Vse so zgrajene v upanju, da bi to zmanjšalo kaotičnost cestnega prometa.

Do univerze študentom in študentkam iz centra mesta tako ni več treba s kar tremi linijami podzemne železnice, temveč se lahko do Bebeka pripeljejo s trajektom ali z avtobusom, nato pa se vkrcajo na tri minute dolgo vožnjo s podzemno vzpenjačo, ki nima vmesnega postanka. Čeprav je slab kilometer dolga vzpenjača razmeroma minoren del mestne mreže javnega prometa – dnevno jo koristi le nekaj tisoč ljudi, predvsem mladih – nosi simbolni pomen.

Mnoge študentke in študentje, ki obiskujejo Univerzo Boğaziçi, vzpenjačo namreč vidijo kot izraz županove podpore študirajočim ter zaposlenim na univerzi, saj se je ta v zadnjih letih znašla v nemilosti zaradi izražanja kritik na račun turškega predsednika vlade Recepa Tayyipa Erdoğana. Premier je, da bi omejil kritični domet univerze, v začetku lanskega leta na mesto rektorja univerze namreč imenoval enega ustanoviteljev svoje Stranke za pravičnost in razvoj – Meliha Buluja. Bulujeva zasedba rektorskega položaja je bila prva brez predhodne presoje članic in članov univerzitetnih organov od vojaškega državnega udara leta 1980. Študentje in študentke so se na dogajanje v začetku januarja 2021 odzvali z več protestnimi akcijami pod geslom »Bulu ni naš rektor«.

Protestom na kampusu nad Bosporjem je sledila policijska racija univerze. Policisti so, da bi pregnali študentke in študente, ki so zahtevali akademsko svobodo, uporabili tudi solzivec, po dobrem dnevu protestov pa so jih skoraj 50 aretirali. Protestne akcije so se nadaljevale s tihimi stoječimi protesti, študirajoči in zaposleni na univerzi pa so nestrinjanje z imenovanjem rektorja izražali z obračanjem hrbta rektoratu. Boj za akademsko svobodo se je nadaljeval še z mnogimi razstavami in umetniškimi inštalacijami. Neoosmansko oblast je najbolj zmotilo umetniško delo, ki je muslimansko svetišče v Meki – Kabo – obarvalo z mavričnimi barvami v podporo skupnosti LGBT+.

Turške oblasti so carigrajsko študentarijo posledično označile za perverzno in deviantno elito, ki želi destabilizirati državo, kar je študentske proteste le še podžgalo. V prihodnjih tednih so se protesti preselili izven univerzitetnih poslopij in postali še bolj množični. Študentkam in študentom univerze Boğaziçi so se v več carigrajskih mestnih četrtih pridružili študirajoči na drugih univerzah v mestu, protesti pa so potekali tudi v Ankari in Izmirju. Na enem od protestov je policija proti študentariji uporabila tudi gumijaste naboje.

Šest mesecev po začetku protestov je Bulu dokončno zapustil rektorski stolček, univerzo pa sedaj redno obkrožajo policijske milice. Podporo protestom je takrat izrazil tudi carigrajski župan Ekrem İmamoğlu, ki je bil kot najverjetnejši Erdoğanov izzivalec na junijskih parlamentarnih in predsedniških volitvah obsojen zaradi razžalitve uslužbencev volilne komisije.

8.00

Parlamenta v Španiji in na Škotskem sta potrdila predloga zakonov o pravicah transspolnih ljudi, ki predvsem lajšata birokratske postopke spreminjanja spola. V Španiji bo ob dokončnem sprejemu zakonskega predloga za spremembo spola osebam nad 16. letom starosti tako dovolj le preprosta izjava. Na Škotskem za spremembo spola – v primeru, da London zakona ne blokira – ne bo več potrebno potrdilo zdravnika o motnji spolne identitete. Prav tako se bo z dveh let na tri mesece – kot v Španiji – skrajšalo preizkusno obdobje refleksije, ko transspolna oseba živi v skladu s spolno identiteto, ki jo želi tudi pravno-formalno uveljaviti. Zakonodajna predloga sta v obeh parlamentih sprožila burni razpravi, večina nasprotnikov zakonov pa je svoj glas proti utemeljila s strahom pred zlorabami na področju športa in družinskega nasilja.

Na slavnostni seji državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti je kot prva predsednica Republike Slovenije prisegla Nataša Pirc Musar. S tem se je zavezala k spoštovanju ustavnega reda, ravnanju po svoji vesti ter delovanju za blaginjo Slovenije z vsemi svojimi močmi. Ironično je le nekaj ur pred njeno slavnostno prisego v medije pricurljala vest o ovadbi nove predsednice Pirc Musar. Ovadba se nanaša na ponarejanje poslovnih listin v času, ko je bila Pirc Musar predsednica Rdečega križa Slovenije. Njen zavod Info hiša naj bi namreč leta 2015 izdal fiktivni račun Rdečemu križu za storitev pravnega svetovanja v vrednosti 778 evrov, ki naj ga ne bi izvedel. Pirc Musar naj bi takrat poskušala dobiti izplačan honorar za mesto predsednice Rdečega križa. Zdaj že nekdanji predsednik Borut Pahor je sporočil, da bo Nataši Pirc Musar mandat predal danes, uradni Instagram profil pa nikakor ni vštet v predajni paket.

9.00

Čilenski predsednik Gabriel Borić je napovedal, da bo Čile do konca njegovega mandata odprl veleposlaništvo na današnjem ozemlju Palestine. Ob tem je poudaril, da bo Čile še naprej priznaval tako Palestino kot tudi Izrael za legitimni politični tvorbi. Ko bo ta južnoameriška država, ki je Palestini legitimnost priznala leta 2011, odprla veleposlaništvo – predvidoma v administrativnem mestu Ramalla na Zahodnem bregu – bo po Venezueli, Tuniziji in Omanu postala četrta s formalnim veleposlaniškim predstavništvom v Palestini. Od leta 1998 ima Čile v Ramalli pisarno predstavniškega urada. V Čilu sicer prebiva največje število ljudi palestinskega porekla zunaj držav Bližnjega vzhoda. Njihovo število je ocenjeno na dobrih tristo tisoč.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice oziroma NUK II. A temeljnega kamna na križišču med Zoisovo in Emonsko cesto še lep čas ne bo na spregled. Minister za izobraževanje Igor Papič je novembra namreč dejal, da se bodo gradbena dela po najboljšem scenariju začela konec prihajajočega leta ali vsaj v začetku leta 2024. V vmesnem času morajo na gradbenem območju opraviti še manjše arheološke preiskave, ministrstvo pa mora najprej objaviti razpis za izbor izvajalca gradnje in skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom. Z visokoletečimi obljubami je ministrstvo ocenilo, da bo projekt končan v letu 2026.