Ob 10.05

Dobrodošli v današnjem zgodovinskem Britoffu. Na včerajšnji dan se je leta 1910 v brazilski prestolnici Rio de Janeiro začel tako imenovani upor biča, v katerem so se mulati in temnopolti brazilski marinci uprli suženjskim pogojem na ladjah. Gnev marincev je še posebej spodbudilo ravnanje belih ladijskih oficirjev, ki so svoje večinoma temnopolte podrejene pogosto bičali že za najmanjšo napako. Mnogi med njimi so na ladjah delali prisilno. Uporniki so razmere na ladjah imenovali za suženjske.

V Braziliji je bilo, kot zadnji državi zahodne hemisfere, suženjstvo odpravljeno leta 1888. Odpravi je nasprotovala brazilska elita, ki je zato naslednje leto uspešno izvedla državni udar. Kljub pogostim uporom je zaradi povečanega izvoza kave in kavčuka nova politična elita poskušala Brazilijo preobraziti v mednarodno silo. Del takšne preobrazbe bi bila tudi obnova in modernizacija brazilske mornarice. Tako je vlada leta 1905 naročila gradnjo bojnih ladij tipa dreadnought in križark. Brazilija je po Združenih državah in Združenem kraljestvu postala tretja država na svetu, ki je imela nov tip bojne ladje.

Marinci, ki jim je bilo dovolj telesnih kazni na ladjah, so se pod poveljstvom Joãa Cândida Felisberta polastili obeh že narejenih brazilskih bojnih ladij, ene križarke in ene starejše bojne ladje, kar je močno prekašalo moč ostale brazilske flote. Vlada se je na upor odzvala z razmišljanjem o spopadu z uporniki, vendar temu zaradi nezaupanja in slabe opreme niso bili naklonjeni oficirji. Senat pa je v nasprotju s početjem vlade sprejel zakon, ki je upornikom nudil amnestijo in odpravljal telesno kaznovanje. Tako so se uporniki dejansko pomirili in predali ladje. A le malo po koncu upora je bila večina upornikov odpuščena z delovnega mesta na ladji. Ko je nekaj tednov zatem sledil nov, nepovezan upor drugih marincev, so oblasti aretirale oziroma na prisilno delo v nasade kavčukovca poslale tudi večino prejšnjih upornikov.

Ob 8.05

Robert Mugabe je po dveh tednih upiranja vojaškemu državnemu udaru odstopil z mesta predsednika Zimbabveja. Svoj odstop je podal v pismu predsedniku parlamenta. Mesto vodje stranke ZANU-PF bo po njegovem odstopu prevzel Emmerson Mnangagwa, ki prihaja iz frakcije krokodilov in je s 75 leti 22 let mlajši od Mugabeja. Ozadje politične krize osvetljuje kultivator Konec pisanih suknjičev, dostopen na naši spletni strani.

V Združenih državah Amerike je še vedno na tapeti Rusija. Direktor podjetja Alphabet, starševskega podjetja Googla, Eric Schmidt, je napovedal sankcije proti ruskima medijema Russia Today in Sputnik News. Za ta korak so se odločili, ker so ameriške obveščevalne službe medije obtožile širjenja propagande. RT in Sputnik bosta sankcije občutila predvsem v znižanju števila zadetkov iskanja na googlu. Dežurnim krivcem so se v bran postavili nekateri progresivni mediji, med njimi The Real News in Alternet.

Ostajamo pri informacijskih multinacionalkah. V nov škandal se je zapletla platforma Uber, ki ni poročala o izgubi osebnih podatkov približno 57 milijonov svojih uporabnikov. Vdor v njihovo omrežje se je zgodil oktobra lansko leto, Uber pa o tem ni poročal niti pristojnim službam niti svojim uporabnikom, k čemer ga zavezuje zakonodaja. So pa na Uberju plačali 100 tisoč dolarjev hekerjema, ki sta v zameno obljubila, da bosta podatke uničila.

Prikrival pa ni zgolj Uber. Mednarodna fundacija za raziskovanje vplivov sladkorja je že pred 50 leti prikrivala rezultate študij. To dokazuje analiza dokumentov dveh študij iz druge polovice šestdesetih let. Obe raziskavi - ena se je ukvarjala z vplivom na srčno-žilne bolezni, druga pa z vplivom na stopnjo tveganja raka na sečilih - je doletela enaka usoda: ukinitev financiranja pred zaključkom raziskave, po tem, ko so bili rezultati že pričakovani. Raziskovalka Cristin Kearns, ki je analizirala dokumente ISRF, pravi, da je njihov cilj že od nekdaj bil in še vedno je prodaja saharoze. Problem pa je po vsej verjetnosti veliko večji kot le dve prikriti študiji. ISRF je med leti 1942 in 1972 namreč sponzorirala več kot 300 projektov.