9.00

Današnje jutranje novice začnimo v Rimu, kjer je svetnica Francesca Danese podala zanimiv predlog za uboj dveh muh na en mah. Prvi problem predstavlja dejstvo, da okoli pet tisoč v raznih taborih živečih Romov nima pretirano velikih možnosti za zaposlitev, in to kljub kompetencam, ki po njenih besedah ležijo v za Rome značilni neizmerni zmožnosti brskanja po smeteh. Ko je opisano dejstvo skombinirala z drugo muho - težavo po ulicah ležečih smeti - je stuhtala genialno rešitev. Rome bi zaposlila kot poceni smetarje. Recimo, da se marsikomu njen ukrep zdi vse prej kot genialen.

V luči dogajanja v Ukrajini v Bruslju poteka zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato, na katerem bodo le-ti uradno potrdili vzpostavitev tako imenovane Bojne konice. Gre za brigado, katere smoter bi bil v hitrem odzivu na morebitna krizna dogajanja na vzhodu Evrope. Njene enote naj bi bile nameščena v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji. Za nosilne države brigade se zaenkrat štejejo Nemčija, Velika Britanija in Francija. Pripravljenost za sodelovanje je izrazila tudi Italija.

Kar zadeva dogodke, povezane z ukrajinsko krizo, pa so dejavne tudi Združene države. Državni sekretar John Kerry se bo danes v Kijevu srečal z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, premierjem Arsenijem Jacenjukom, zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom in ukrajinskimi poslanci. Ukrajinska vlada pa ne upa le na moralno podporo v boju proti pro-ruskim seperatistom, temveč tudi na pomoč v obliki ameriškega orožja.

10.00

Tema današnjega izpusta, vezana na tiste, ki izpuščeni še bodo, se nanaša na deželo, ki z moralizmi nikdar ne razočara - Veliko Britanijo. V zaporu njenega veličanstva v Coldingleyju že šest mesecev poteka program, po katerem so zaporniki prisiljeni v sodelovanje pri izdelavi pripomočkov za vojsko. Poslušalcu se ob tem gotovo poraja vprašanje - za kakšno vrsto opreme gre? Priznajte - nedvomno ste si vsaj potiho zaželeli, da bi šlo za orožje, ki bi slej ko prej zaropotalo v rokah kakega jetnika in v obliki novice zadostilo vaši zdolgočaseni škodoželjnosti. No, ne - žal gre za razne vreče s peskom, kole za ograje in ostalo orodje, ki ni namenjeno skrajševanju življenj.

Kar se že dalj časa dogaja v Coldingleyju, je zgolj preizkus pred uvedbo ukrepa, po črkah katerega bi se po sobotni napovedi tovrstno ravnanje razširilo po celotni deželi. Cilji programa ležijo na več ravneh.

Kot prvo v oči zbode za institucije zaprtega značaja značilni diskurz vrednotenja trdega dela. Po besedah sekretarja za pravico Chrisa Graylinga naj bi se zaporniki z delom uvajali v življenje, ki jih čaka po tem, ko jih bodo nagnali iz zapora. Ne samo to - z delom bodo razvili številne kompetence, ki jim bodo pomagale pri iskanju zaposlitve. Na primer kompetenca bivšega zapornika za šivanje in polnjenje žakljev s peskom ter izdelavo kolov za ograjo - stvari, ki jih ne zna vsak.

Naslednja linija argumentacije za tovrstno delo poteka na enak način kot uvajanje pomoči alkoholikom in narkomanom, s čimer naj bi ministrstvo za pravosodje poskušalo znižati število zločinov, ki jih storijo bivši kaznjenci. Po statistikah ministrstva naj bi izpuščenci v enem letu zakrivili okoli 86 tisoč zločinov, od tega šeststo nasilnih v roku enega meseca po izpustu. K tako visoki številki je gotovo prispevalo dejstvo, da velik del izpuščenih ni bil ravno sprejet. To se bo nedvomno spremenilo sedaj, ko bo odrešeni jetnik kompetenten v tako visokokonkurenčni panogi, kot je šivanje vreč.

Tretja in zadnja veja razlogov za uvajanje prisilnega dela je povzeta z “argumentom varčnosti”, ki je zadnja leta ves čas prisoten. Pohvale in pobude k šparanju na račun zapornikov se kar vrstijo. Kot prvi je navdušen minister za obrambne naprave, podporo ter tehnologijo Phillip Dunne. Res je - zavoljo konkurenčnosti države je treba prihraniti vsak funt. Kakšna sreča, če ob tem zaporniku podarimo še prihodnjo konkurenčnost! S pohvalami hiti tudi že omenjeni pravičnik Grayling - tekom preskusa programa so stroške upravljanja zapora Coldingley zmanjšali za petsto tisoč funtov. Znak velikega napredka, ob katerem lahko pozabimo na dejstvo, da je število samomorov ter nasilnih dejanj poskočilo sorazmerno z nižanjem finančnih prilivov in temu primernemu padcu kvalitete bivanja.

Ampak ne bodimo krivični - ne gre zgolj za Anglijo. Tak tip ukrepov in pohval je že dalj časa bolj ali manj globalen. Ameriška vlada je podjetju Federal Prison Industries denimo navrgla posel, vreden dvajset milijonov dolarjev. Zaporniki izdelujejo zaščitne jopiče. No, dokler ne začnejo z vrečami, se Angležem ni česa bati. Gotovi so lahko, da bodo na najbolj varčen način vzgojil najbolj moralen, deloven ter perspektiven zaporniški šiviljski kader.