0800

Avstrijski parlament je sprejel sveženj zakonov, ki so zaostrili begunsko zakonodajo. V primeru prekomernega števila prebežnikov lahko Avstrija po novem razglasi izredno stanje, ki ob večkratnem podaljševanju traja maksimalno dve leti. Mejne straže imajo medtem pravico, da vsem migrantom zavračajo vstop v državo, izjema so otroci in nosečnice. Na mejah se bo prav tako postavljalo taborišča za nastanitev in preverbo upravičenosti do azila v Avstriji. Za konec se šušlja, da bo Avstrija postavila tehnične ovire na mejo z Italijo. Glede na dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki je vsaj deloma ustavil tako imenovano balkansko pot, se večji val beguncev sedaj pričakuje s severnoafriških obal.

Na grškem otoku Lesbos, natančneje v begunskem taborišču Moria, so zaradi razmer izbruhnili spopadi med policijo in begunci. Policija naj bi tepla mladega begunca, ki so mu s kamni pristopili v pomoč ostali. Nastala situacija je bila prekinjena s solzivcem, več beguncev pa je potrebovalo zdravniško pomoč.

Iraška agencija za komunikacijo in medije je zaprla biro katarske Al Jazeere v Bagdadu. Navedeni razlog so kršitve predpisov televizijskega oddajanja, vendar brez omembe detajlov. Al Jazeera odločitvi seveda nasprotuje in je obljubila, da bo tudi v prihodnje, četudi oteženo, poročala o iraških razmerah.

1000

Ameriški spodnji dom je po več letih lobiranja aktivističnih skupin potrdil prvi korak k prepotrebni reformi zakonov o digitalni zasebnosti. Dosedanji zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij je bil sprejet davnega leta 1986, torej v času pred razrastom interneta. Prav tako pozitivno dejstvo je, da pri zakonski posodobitvi niso sodelovale le korporacije in državno-vohunski aparat, temveč so imele močan glas aktivistične organizacije za svoboden internet. Posledično bodo morali organi pregona za dostop do e-pošte ali ostalih datotek v oblaku predhodno pridobiti sodni nalog.

Seveda pa ima sprejeti zakon tudi možnost za izboljšave. Za začetek ni člena, ki bi posameznika opozoril, da poskušajo organi pregona dostopati do njegovih podatkov. Internetni ponudnik lahko svojega uporabnika o državni nameri obvesti, vendar v to ni primoran. Sporno je tudi dejstvo, da za dostop do geolokacijskih podatkov uporabnika sodni nalog ni potreben. Kljub naštetim pomanjkljivostim je sprejeta zakonodaja še vedno boljša kot zastareli tekst izpred treh desetletij.

Ruska federacija je pričela iskati metode za večjo kontrolo in cenzuro interneta. S tem namenom je v Moskvo povabila očeta kitajskega velikega požarnega zidu. Pod taktirko varovanja otrok pred pornografijo in z izgovorom o zahodni internetni hegemoniji kremeljski lobisti že dlje časa iščejo metode za večjo cenzuro in kontrolo. Večina analitikov sicer dvomi v možnost uspeha kitajskega pristopa zaradi več dejstev. Kitajska izvaja cenzuro že več desetletij, obenem je šla iz popolne restrikcije v to, da jo delno opušča. V primerjavi s Kitajsko je Rusija ves čas zanemarjala regulacijo spleta. Na trenutni točki, ko je internet bolj ali manj necenzuriran, pa bo zategovanje dostopa težko prodati življu, še posebej mlajšim. Obenem so razlike v samem omrežju, ki je v kitajskem primeru pod državno kontrolo, medtem ko je v Ruski federaciji telekomunikacijski trg popolnoma privatiziran.