Britoff za CO2 kupone

Britoff za CO2 kupone

Aktualno-politična novica
2. 3. 2018 - 10.00
 / BritOFF

Osma

Dobro jutro, jutranje novice začenjamo med Katalonijo in Belgijo. Odstavljeni predsednik Katalonije v izgnanstvu, Carles Puigdemont, je v videonagovoru iz Bruslja sporočil, da odstopa od mandata za nastop kot predsednik in vodja katalonske vlade. Katalonski parlament je sicer pred tem že sprejel sklep, da je Puigdemont legitimen kandidat za predsedniško mesto, v svoji poslanici pa je Puigdemont sam za to mesto predlagal Jordija Sancheza. Slednji je trenutno zaprt v zaporu v Madridu z obtožbami vstaje in upora, drugače pa je vodja gibanja za katalonsko neodvisnosti ANC. Imenovanje Puigdemonta na to mesto je sicer prepovedalo špansko ustavno sodišče, španski premier Martin Rajoy pa je pred tem že izrazil zahtevo po imenovanju na mesto predsednika nekoga, ki trenutno ne prebiva v zaporu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem zadnjem govoru javnosti predstavil nove pridobitve ruskega jedrskega arzenala. Kot novost ruske vojaške znanosti je predstavil balistične rakete z domnevno neomejenim dosegom, ki bi jih po možnosti poganjala jedrska energija. Ena izmed pridobitev naj bi bili tudi podvodni jedrski droni in lasersko orožje, vendar pa podrobnosti niso znane. V svojem nagovoru pred volitvami 18. marca se je dotaknil še socialne politike, napovedal prepolovitev deleža ljudi, živečih v revščini, ki jih je v Rusiji 20 milijonov, povečanje izdatkov za pomoč družinam in obljubil gradnjo številnih stanovanj ter infrastrukture.

Ostajamo pri orožju. Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo prodajo sistemov Javelin ukrajinski vojski v skupni vrednosti 38 milijonov evrov. Nakup zajema 210 raket in 37 izstrelitvenih enot, orožje pa se uporablja predvsem v protitankovskem ognju. Proizvajalca opreme in orožja sta za ukrajinsko vojsko. Prodajalec in največja zaslužkarja v tem primeru pa sta korporaciji Raytheon in Lockheed Martinhead Corp.

 

Deseta

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju ta teden z veliko večino izglasovali neobvezujočo resolucijo, s katero so podprli odločitev Evropske komisije, da začne postopek iz 7. člena Lizbonske pogodbe proti Poljski. Gre za ukrep, ki je bil uveden leta 1999 z Amsterdamsko pogodbo, njegova uveljavitev pa pomeni odvzem glasovalnih pravic državi, proti kateri je bil postopek sprožen. Funkcija te varovalke je, da deluje kot ukrep proti državam članicam, v katerih bi prišlo do množičnega nespoštovanja človekovih pravic ali pa ogrožanja delovanja pravnih institucij in pravnega reda. Proti Poljski je postopek za uveljavitev tega člena začela Evropska komisija 20. decembra lani, potem ko je tamkajšnja vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost sprejela več zakonov, ki niso v skladu z evropskim pravom in po mnenju Evropske komisije ogrožajo neodvisnost sodstva v državi. Med spornejšimi zakonskimi spremembami, ki Komisiji niso po godu, je tudi podelitev pooblastil predsedniku, da imenuje sodnike vrhovnega sodišča, katerega naloga je med drugim tudi potrjevanje volilnih rezultatov. Odločitev Komisije za začetek postopka uveljavitve 7. Člena Lizbonske pogodbe je pred zbranimi evroposlanci utemeljil njen podpredsednik Frans Timmermans.

 

Izjava.

 

V debato v Evropskem parlamentu o sankcijah proti Poljski se je med drugim vključil tudi glavni evroskeptik parlamenta in dežurni heckler Nigel Farage iz poslanske skupine Evropa svobode in direktne demokracije. Slednji je ob antimigrantski retoriki in nacionalizmu izpostavil, da je Evropska komisija uporabila določila 7. člena Lizbonske pogodbe zgolj proti Poljski, medtem ko je ob množičnem nasilju španske policije, katere pripadniki so onemogočili izvedbo katalonskega referenduma, ostala prikladno tiho.

Izjava.

Podpredsednik Komisije Frans Timmermans se je v zaključku debate vrnil k očitkom evroposlanca Nigela Faraga in se z njim zapletel v prepir, na koncu pa zaključil z besedami o notranjih in zunanjih razdiralcih Unije ter nujnosti po povezanosti držav članic.

Izjava.

Spor med Poljsko in Evropsko komisijo predstavlja prvi primer, v katerem je bil proti kateri izmed članic sprožen postopek odvzema glasovalnih pravic. Pred tem je sicer Komisija že zagrozila Avstriji in Madžarski zaradi kršenja človekovih pravic in ksenofobije, vendar so stvari ostale zgolj na ravni groženj. Da bi bile glasovalne pravice Poljski dejansko odvzete, je malo verjetno, saj bi morale to potrditi vse države Evropske unije, na kar pa ne gre računati, saj Poljska uživa določeno podporo v regiji, posebej s strani madžarske vlade.

Evropski svet je potrdil reformo zakonodaje o sistemu trgovanja z emisijami, znanim pod kratico ETS. Spomnimo, da gre za ukrep, s katerim želi Evropska unija zmanjšati toplogredne izpuste na način, da so bili podjetjem izdani kuponi za dovoljene izpuste. V kolikor bi podjetja želela imeti več ogljikovodikovih izpustov, kot imajo kuponov, bi za to morala na trgu kupiti nove kupone, katerih število je omenjeno, zaradi cene pa bi se po načrtu Komisije slej ko prej preusmerila k manj škodljivim virom energije. Sistem do sedaj ni deloval ravno učinkovito, saj je bilo na trgu preveč kuponov, posledično pa podjetja niso imela iniciative, da bi zaradi stroškovne učinkovitosti spremenile načine proizvodnje. Prenovljen sistem, ki zadeva razdobje med letoma 2021 in 2030, med drugim predvideva za 2,2 odstotka manjše ogljikovodikove izpuste vsako leto ter zmanjšanje števila kuponov, kar bi pomenilo tudi dvig cen izpustov. S temi ukrepi Evropska komisija namerava zmanjšati raven izpustov za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Na srečanju mednarodnega političnega vrha v Bruslju pred tednom dni je na konferenci, posvečeni državam v regiji Sahel, to je prehodnega območja med Saharo in savanskimi predeli, z donatorsko nabirko organizatorjem uspelo zbrati 414 milijonov evrov za financiranje vojaškega sodelovanja držav v regiji. Gre za pet držav, Burkina Faso, Niger, Mali, Čad in Mavretanija, ki bodo s temi sredstvi financirale oblikovanje skupne vojaške sile. Naloge slednje bodo predvsem boj proti terorističnim skupinam, organiziranemu kriminalu in seveda regulacija migracij. Večino sredstev za oblikovanje nove skupne vojske je nepresenetljivo prispevala Evropska unija, namreč 100 milijonov evrov, isti znesek je donirala Savdska Arabija, medtem ko so Združene države Amerike primaknile 50 milijonov in Združeni arabski emirati še 30 milijonov evrov.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness