Pozdravljeni v tematskem četrtkovem BritOFFu, ki je v tej sezoni neuradni list. Praviloma tu govorimo o zakonskih predlogih, ki so še na poti čez zakonodajni postopek. Danes pa o zakonu, ki bo po 17 letih po objavi v pravem Uradnem listu očitno prvič stopil v veljavo jutri. 

Notranji minister Aleš Hojs je namreč napovedal, da bo najpozneje jutri vlada sprejela sklep o aktiviranju zakona o začasni zaščiti. Ta zakon je bil sprejet leta 2005. Osnova zanj je direktiva Evropske unije, ki ureja posredovanje v primeru prihoda velikega števila beguncev. Sprejeta je bila leta 2001 na podlagi izkušenj Evropskih držav z begunci iz jugoslovanskih vojn. Kljub več kot očitnim begunskim valovom v zadnjem desetletju pa Evropski svet do zdaj nikoli ni razglasil posebnih razmer, kar je predpogoj za aktiviranje zakonov o začasni zaščiti v posameznih državah članicah. Prvič se je to zgodilo na srečanju notranjih ministric in ministrov pred enim tednom. 

Na podlagi sklepa, sprejetega v Bruslju, bo vlada danes ali jutri sprejela sklep o aktivaciji slovenskega zakona o začasni zaščiti. Sklep bo določil tudi število oseb, ki bodo lahko v Sloveniji dobile status osebe z začasno zaščito. Določal bo tudi, da so to Ukrajinci in pa osebe tretjih držav s začasnim prebivališčem v Ukrajini, ki so svojo državo zapustili po 24. februarju. Zakon omogoča tudi preseljevanje oseb z začasno zaščito med državami Evropske unije, če se bodo te odločile za kvote pri sprejemanju ukrajinskih beguncev. 

Osebe, ki dobijo začasno zaščito, so upravičene do pravice do začasnega bivanja v Sloveniji, nastanitve v begunskih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, denarne pomoči in brezplačne pravne pomoči. Status jim omogoča tudi zaposlitev in združitev z družino. 

Pravica do zdravstvenega varstva ne pomeni polnega zdravstvenega zavarovanja, ampak vsebuje le nujne in neodložljive zdravstvene posege ter preglede in zdravstveno skrb za ženske, ki vključuje kontracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti in zdravstveno skrb med nosečnostjo. Tako otroci kot odrasle osebe s statusom začasne zaščite imajo pravico do šolanja pod enakimi pogoji, kot slovenske državljanke in državljani. Višina denarne pomoči, do katere so upravičene osebe z začasno zaščito, je enaka zakonsko določenemu minimalnemu dohodku in za posameznika znaša nekaj več kot 400 evrov. 

Zakon o začasni zaščiti je v primerjavi z zakonom o tujcih in zakonom o mednarodni zaščiti, ki se uporabljata pri procesiranju beguncev, ki so v zadnjih letih v Slovenijo prišli po južni migrantski poti, manj represiven pri omejitvah gibanja. Oba omenjena zakona sta bila pred dobrim letom dopolnjena tako, da se je možnost zapiranja prosilcev za azil v centre za tujce še olajšala. Osebam z začasno zaščito se lahko gibanje omeji le, če ni znana njihova identiteta ali pa obstaja utemeljen sum, da so se predstavili z lažno identiteto. 

Začasna zaščita traja eno leto in se lahko še dvakrat podaljša za pol leta. Prej lahko neha veljati, če se razmere v matični državi spremenijo in beguncem omogočajo vrnitev domov. Če pa se to ne zgodi, lahko osebe pod začasno zaščito pridobijo v Sloveniji azil. 

V zbirnem centru v Logatcu je po navedbah direktorice urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj trenutno 135 ukrajinskih beguncev. Večina ljudi pa biva na zasebnih naslovih svojih sorodnikov in prijateljev. V zasebnih nastanitvah pri znancih in sorodnikih je po podatkih vlade prijavljenih približno 2500 ukrajinskih beguncev.