Kmetijska zemljišča so navkljub nezanimivemu izgledu zelo pomemben predmet pravnega urejanja. Že stari Rimljani so kmetijska zemljišča na Apeninskem polotoku šteli med gospodarsko in vsakodnevno najpomembnejše stvari in jim zato namenili precejšen kos svojega stvarnega prava. Čeprav je agrarni sektor do danes izgubil najvišjo stopnjo gospodarske pomembnosti, je ureditev kmetijskih zemljišč še zmeraj pomembno vprašanje za sodobne zakonodajalce. Četrtek dopoldne je čas, ko na frekvenci 89,3 razgalimo predloge zakonov in drugih predpisov v zakonodajnem postopku. V današnjem Neuradnem listu torej o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Zakon o kmetijskih zemljiščih je bil sprejet leta 1996 in ureja varstvo, upravljanje, promet in zakup kmetijskih zemljišč. To počne s postavitvijo kriterijev in omejitev poseganja in uporabe kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo se je zaradi potrebe po usklajevanju nekoliko zastarele kmečkozemljiške zakonodaje z evropskimi direktivami odločilo novembra 2020 predati novelo zakona v javno obravnavo, včeraj pa ga je podprl državnozborski odbor za kmetijstvo.

Ena poglavitnejših predvidenih sprememb je na področju plačila morebitnih odškodnin za kmetijska zemljišča, ki nastanejo ob pravnem poslovanju. Te so določene na podlagi podatka o proizvodni sposobnosti zemljišča, imenovanega boniteta zemljišča, ki se določi z bonitetnimi točkami. Njihov razpon je med nič in sto, glede na naraščajočo proizvodno sposobnost zemljišča. Trenutna zakonodaja nalaga odškodninsko breme le zemljiščem s 50 in več bonitetnimi točkami. Dopolnitev zakona predvideva odmerjanje odškodnine tudi za kmetijska zemljišča z več kot 35 bonitetnimi točkami. Zakonske dopolnitve določajo tudi novosti pri prodaji zemljišč za gozdno in kmetijsko rabo, pogoje za menjavo zemljišč, namenjenih različnim rabam, in dopuščajo nasade sadjarskih, oljkarskih in pogozdovalnih sadik.

Resnično jabolko političnega spora pa leži v členih, ki uvajajo instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč. Predlog za primere, ko lokalna skupnost načrtuje spremembo uporabe kmetijskega zemljišča, predvideva nadomestitev spremenjenega kmetijskega zemljišča z vračanjem nepozidanih zemljišč v kmetijsko rabo in vzpostavitev novih pridelovalnih površin. Medtem ko v koaliciji in Kmetijsko gozdarski zbornici nadomeščanje zemljišč podpirajo, v opoziciji opozarjajo na preveliko preobrazbo kmetijskih zemljišč v stavbne in industrijske cone. Prav tako dvomijo o zmožnosti lokalnih skupnosti pri dejanski nadomestitvi zemljišč in pod vprašaj postavljajo primernost takega ukrepa v luči slovenske prehranske samooskrbe.

Predlog dopolnil tudi ureja širitev nabora dopustnih objektov in posegov na kmetijskih zemljiščih, kot so verski objekti, cevovodi in komunikacijska omrežja. V opoziciji so glede tega dela predloga izrazili nestrinjanje, saj po njihovem mnenju zakonodajalec ni pristojen za odločanje na področju poseganja objektov v kmetijska zemljišča.