Ob 7.00:

Britanska tajna služba je pozvala privatna podjetja, ki nudijo storitve družbenih omrežij in internetne komunikacije, k večjemu medsebojnemu sodelovanju. Po navedbah britanske obveščevalne službe Government Communications Headquarters naj bi nekatere skrajne skupine družbena omrežja in podobne internetne storitve koristile za dosego svojih ciljev. Kajpada je novi direktor omenjene obveščevalne službe Robert Hannigan kot najbolj zlovešče uporabnike omenjenih storitev navedel Islamsko državo. Hannigan v svojem pozivu k tesnejšemu sodelovanju predlaga predvsem uvedbo posebnih varnostnih ključev, ki bi obveščevalcem omogočali še večji nadzor nad dejanji in objavami uporabnikov družbenih omrežij.

Ostajamo pri družbenih omrežjih in novicah, povezanih z njimi. Facebook že nekaj časa na dan volitev nudi posebno možnost, ki na uporabnikovem profilu objavi uradno potrdilo o opravljeni državljanski dolžnosti. V bistvu gre za manjšo sličico, na kateri je zapisana beseda “volitve” in pripis “volil sem”.  Ob prihajajočih volitvah v ameriški kongres je, vsaj v Združenih državah Amerike, ta praksa zbudila kar nekaj pozornosti. Proces vpeljevanja Facebookove funkcije “volil sem” v ostale Facebookove storitve je precej nejasen. Prav tako naj bi sočasno z uvedbo omenjene funkcije Facebook sprožil spremembo svojega algoritma in tako svojim uporabnikom serviral novice, povezane s političnim dogajanjem. To že sproža številne polemike in celo teorije zarote, saj nekateri verjamejo, da se s tem ne da le angažirati, temveč tudi agitirati pri neprepričanih volivcih.

Znanstveniki so razvili posebnega robotskega pingvina, ki bo spremljal kraljevske pingvine na Antarktiki. Omenjeni robot predstavlja imitacijo pingvinjih mladičev. Cilj tokratne znanstvene misije je bolje preučiti obnašanje in vedenje tamkajšnjih pingvinov v naravnem okolju. Opazovanje pingvinov so izvajali že do sedaj, vendar so ugotovili, da človeška prisotnost v naravnem habitatu pingvinov na živali slabo vpliva. Omenjeni robotek naj bi tako predstavljal mejnik v etičnem raziskovanju in preučevanju živalskih vrst.

V Združenih državah Amerike je pri izstrelitvi rakete Antares nekaj sekund po vzletu prišlo do eksplozije, v kateri ni bil nihče poškodovan. Raketa na krovu ni imela človeške posadke in je nosila le zaloge na Mednarodno vesoljsko postajo. Po besedah Nase so imeli astronavti na vesoljski postaji predvidenih dovolj lastnih zalog in jih tako odpoved oskrbovalne misije ni ogrozila. Raketa je bila v lasti nizkocenovnega ponudnika vesoljskih prevozov Orbital Sciences. Več o tem v britoffu ob 8.00.

Ob 8.00:

V Združenih državah Amerike je pri izstrelitvi rakete Antares nekaj sekund po vzletu prišlo do eksplozije, v kateri na srečo nihče ni bil poškodovan. Raketa na krovu ni imela človeške posadke in je nosila le zaloge na Mednarodno vesoljsko postajo. Po besedah Nase so imeli astronavti na vesoljski postaji predvidenih dovolj lastnih zalog in jih tako odpoved oskrbovalne misije ni ogrozila. Kljub temu pa so sprožili oskrbovalno akcijo in tako že uspeli oskrbeti tamkajšnje astronavte.

Raketa Antares je sicer 15-metrska dvostopenjska raketa, ki jo je razvilo podjetje Orbital Sciences. Omenjeno podjetje ponuja nizkocenovne prevoze blaga v vesolje s svojimi lastnimi raketami. Zaenkrat preiskovalci nesreče sumijo, da je do nepravilnosti prišlo v pogonskem sklopu rakete. Natančneje naj bi do napake prišlo na njenih raketnih motorjih, kar je vodilo v spektakularno eksplozijo le nekaj sekund po vzletu. Motorji pa so pozornost preiskovalcev vzbudili še zavoljo ene posebnosti. Antares namreč poganja pogonski sklop NK-33, ki je bil razvit v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za namene sovjetskega vojaškega in vesoljskega programa. Danes je to moderno sovjetsko tehnologijo kupilo podjetje Orbital Sciences in ga nemudoma vgradilo v svoje nadvse konkurenčne rakete.

Zgodba si vsekakor zasluži podrobnejšo razlago. Originalno so motorji NK-33 bili, seveda poleg pogona balističnih raket, razviti za ruski lunarni vesoljski program. Morda omenimo le kot zanimivost: motorji N-33 so leta 1969 gnali eno največjih raket v zgodovini človeštva, N1. Kmalu po vzletu je raketa N1, tako kot Antares, eksplodirala. Eksplozija je največja nejedrska človeško ustvarjena eksplozija doslej. Rusi so po ukinitvi  programa raziskovanja Lune raketne motorje NK-33 preprosto  zavili v plastične vreče ter jih za nekaj desetletij shranili na police svojih vojaških skladišč. Leta 2010 je motorje nato kupilo podjetje Orbital Sciences, ki jih je ob hitri obnovitvi in malenkostni predelavi začelo vgrajevati v svoje privatne komercialne rakete Antares.

Med testiranjem posodobljenih in prilagojenih raketnih motorjev N-33 je v enem izmed testov prišlo do težav, ki so bile podobne tistim pri eksploziji rakete Antares. Vendar to očitno ni zmotilo vodilnih pri Orbital Sciences, saj so motorje po hitrem postopku vgradili v svojo raketo. Eksplozija rakete je v Združenih državah Amerike že sprožila burne polemike o smiselnosti ter smotrnosti Nasine politike “outsourcinga”. Čeprav je raketa vzletela z Nasine izstrelitvene ploščadi in je bila namenjena oskrbovanju Mednarodne vesoljske postaje, misije ni vodila Nasa, pač pa podjetje s koncesijo za prevoze, Orbital Sciences.

S to nesrečo so se močno zamajali temelji javno-zasebnih partnerstev, ki so do sedaj igrala ključno vlogo v vesoljski politiki vse bolj denarno oslabljene Nase. Medtem so nekateri ameriški zagovorniki liberalnih načel in vstopa prostega trga na polje državnega že sprožili svoj medijski “spin”. Morda celotno zgodbo najbolje karikira kar neposredno poročanje slovite ameriške konservativne poročevalske hiše Fox News. Pred izstrelitvijo so namreč pisali o tem, kako privatno podjetje v vesolje pošilja svojo lastno raketo, le nekaj sekund po nesreči pa so postregli z bombastično naslovnico, kako je Nasina raketa takoj po vzletu strmoglavila.