Ob desetih

Svetniki v Šmarju pri Jelšah so na 15. redni seji občinskega sveta, ki je potekala 6. maja, občini prižgali zeleno luč za vstop v pogajanja za nakup dvorca Jelšingrad. Še dodatno so občini svetniki v sklepu, ki so ga sprejeli v sklopu 11. točke dnevnega reda seje, naložili, da naj “pripravi vse potrebno za nakup, ki ga izvede, ko bodo na razpolago potrebna sredstva”.

O dvorcu Jelšingrad je bilo prelitega veliko črnila. Arhitekt in publicist Miloš Kosec je v decembrski ediciji revije Outsider tako denimo zapisal, da je ta dvorec od daleč videti kot “tipična podeželska graščina”, da pa se ob približevanju dvorcu, citiramo, “začne pridevnik »tipičen« zelo hitro umikati drugim, manj dolgočasnim pridevnikom, kot so »izjemen«, »eksotičen« in »dragocen«”. Konec citata. Prvič je bil dvorec Jelše na tem območju sicer omenjen že v petnajstem stoletju, leta 1666 je doživel temeljito prezidavo, nazadnje, za časa druge Jugoslavije, pa je tamkaj obratoval dom upokojencev. Njegovo zgodbo je, upajmo, da začasno, prekinil veliki kozjanski potres leta 1974. Dvorec je bil in je še edinstven predvsem zaradi prenove v drugi polovici 19. stoletja - tedaj so ga lastniki iz družine Gödel namreč prenovili v mavrsko-arabskem slogu, saj je Rudolf Gödel deloval kot avstroogrski konzul na Bližnjem vzhodu.

Kot že povedano, so svetniki občino pooblastili za odkup dvorca. Zapletlo pa se je že pri lastniški strukturi propadajočega kompleksa. 90-odstotni delež Jelšingrada je v rokah družine Zečević. Šmarski dvorec je skupaj z gradom Podčetrtek - tedaj sta bili stavbi še v isti občini - konec 80. let prejšnjega stoletja od velike občine Šmarje kupil ameriško-srbski filmski producent Djordje Zečević. Umrl je leta 2012, lastništvo pa je prešlo v roke njegove žene in dveh otrok. Družina je svoj delež pripravljena prodati, in sicer za okrog 290.000 evrov.

Bolj zapleten problem predstavlja manjšinski 10-odstotni delež. Po poročanju lokalnega spletnega medija Kozjansko.info si trije lastniki niso enotni glede cene. Dva lastnika si za svoja deleža obetata vsak po 35 tisoč evrov, tretji lastnik pa si želi 100 tisoč evrov. Po neuradnih informacijah omenjenega portala naj bi šlo za predsednika Golf kluba Jelšingrad Damjana Gobca, s katerim je šmarska občina v sodnih sporih zaradi nekdanjih golfskih zemljišč v okolici dvorca. Gobec naj bi obvladoval delež svoje matere Terezije Gobec.

Če bi se odkup dvorca zgodil že letos, bi lahko sredstva zagotovili z rebalansom občinskega proračuna, verjetno pa bi se naslonili tudi na pomoč ministrstva za kulturo. Nadejajo se tudi sredstev iz evropskih skladov. Po informacijah portala Kozjansko.info bi takoj po odkupu prenovili streho in zaščitili orientalske stropove, uredili bi reprezentančne občinske prostore, sodelovali pa bi tudi z zasebnim partnerjem, ki bi v dvorcu morebiti uredil hotel ali restavracijo. Seveda ne bi pozabili na ponovno odprtje golf igrišča.

Pred dvema letoma se je za nakup dvorca Jelšingrad resneje zanimal ustanovitelj štajerske trgovske družbe Jagros Franc Jager. Večkrat so se pojavile tudi špekulacije, da bi radi Jelšingrad in podčetrški grad odkupili tujci - pred nekaj leti je bil tako omenjen angleški poslovnež indijskega porekla Jatinder Pal Kang, ki pa naj bi od projekta odstopil ravno zaradi težavnega lastništva.

Odkup podčetrškega gradu s strani občine je po dolgih peripetijah vendarle uspel - razpadajoči rumeni krasotec je v občinski lasti že vse od konca lanskega leta. Okolico gradu že intenzivno urejajo, porušili pa so tudi večji del za okoliške sprehajalce in promet nevarne grajske kašče. Upajmo, da bodo s podobnimi aktivnostmi kmalu lahko pričeli tudi na Jelšingradu.

Ob osmih

Izraelsko obstreljevanje Gaze se nadaljuje. Do sedaj je bilo v Gazi ubitih več kot 210 ljudi, med njimi najmanj 61 otrok, več kot 1500 Palestincev je bilo ranjenih. Na izraelski strani je umrlo okrog 10 ljudi. Izstrelki so včeraj popoldne zadeli tudi stavbo katarske veje humanitarne organizacije Rdeči polmesec v Gazi. Se bodo pa danes o nevzdržni situaciji med Izraelci in Palestinci na virtualnem srečanju pogovarjali zunanji ministri držav članic Evropske unije. Srečanje je sklical visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, kaj pametnega pa od govoranc ni pričakovati.

 

Predsednik Nemške nogometne zveze, krajše DFB, Fritz Keller je včeraj odstopil, potem ko je pred slabim mesecem podpredsednika DFB Rainerja Kocha med očitno razgretim sestankom primerjal z nacistom Rolandom Freislerjem. Sodnik Freisler je sodeloval pri konferenci v Wannseeju, na kateri so se dogovorili o končni rešitvi judovskega vprašanja, odgovoren je za okrog 2600 smrtnih obsodb nasprotnikov nacističnega režima, znan pa je tudi po tem, da je na smrt obsodil Hansa in Sophie Scholl. Keller je s položaja predsednika DFB odstopil še pred odločitvijo etičnega odbora nogometne zveze, vodenje zveze pa začasno prevzemata podpredsednika Koch in Peter Peters. Fritz Keller je bil nemški Radenko Mijatović sicer od leta 2019.

 

Iz Evropskega parlamenta so potrdili, da je Slovenija odpovedala razstavo slovenskih umetniških del v času predsednikovanja Svetu EU, to je od prvega julija dalje. Razstavo so pripravljali v Koroški galeriji likovnih umetnosti, za odpoved pa so izvedeli iz medijev. Po neuradnih informacijah naj bi bila razstava odpovedana zaradi nestrinjanja kulturnega ministra z nekaterimi avtorji umetnin, ki so že zastopani v stalni zbirki Evropskega parlamenta. Tradicija, da umetniki iz predsedujoče države razstavljajo v evropskem hramu demokracije, se je sicer uveljavila pred desetimi leti.