Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. Tokrat bomo govorili o grajskem kompleksu Podčetrtek, katerega stoodstotna lastnica je prejšnji teden ponovno postala občina Podčetrtek, o čemer smo že poročali v našem informativnem programu.

Grajske stavbe na Slovenskem verjetno najpregledneje obravnava Ivan Jakič v leksikonu slovenske grajske zapuščine z naslovom Vsi slovenski gradovi, ki je izšel leta 1997. V njem je popisanih 920 stavb, od katerih je 329 opredeljenih kot grad. Čeprav podatek po več kot dvajsetih letih bržkone ne odraža več realnega stanja, povejmo, da je Jakič - če omenimo samo tiste kategorije, kjer je od gradu ostala več kot le sled - v kategorijo ohranjenih objektov uvrstil 90 gradov, 99 jih je razglasil za razvalino, 35 pa imenoval za skromno razvalino. Da nekega dne razvalina ne bi postal tudi grad Podčetrtek, se je sedaj zavzela in zavezala tudi občina Podčetrtek z županom Petrom Misjo na čelu.

Grad Podčetrtek sodi med najstarejše gradove v Sloveniji. Zgrajen naj bi bil že v prvi tretjini 12. stoletja, v virih pa je prvič omenjen leta 1261 kot castrum Lansprech. Družina z najdaljšim lastniškim stažem so bili Attemsi, ki so imeli grad v lasti več kot 250 let, med letoma 1682 in 1945, torej od tedaj, ko je Ignac Attems grad kupil od države, do takrat, ko je po drugi svetovni vojni postal ljudska last. Grad je sicer spomeniško zaščiten, saj je bil pod Attemsi sprva prezidan in opremljen v baročnem stilu, leta 1874 pa temeljito prenovljen. Mlajša zgodovina lastništva gradu sega v čas pred tridesetimi leti, ko sta ga od tedanje občine Šmarje pri Jelšah poceni odkupili družini Zečević in Djokić. V tem tisočletju je bil grad večino časa naprodaj, za 370 tisoč evrov med drugim tudi na spletnem portalu Bolha. Po dolgotrajnih sodnih postopkih je občina Podčetrtek od družine Djokić najprej pridobila 20-odstotni delež gradu, sedaj pa je od družine Zečević celotno poslopje - grad se razteza na 2626 kvadratnih metrih - kupila za 150 tisoč evrov.

Ker je grad v zadnjih dveh desetletjih vidno propadal, bo obnova za občino, ki se je sicer že v preteklosti angažirala pri popravilu dotrajane strehe, velik zalogaj. V prvi fazi bodo grad popolnoma zaprli in opravili nujna sanacijska dela ter očistili okolico. V občinskem proračunu za naslednje leto je za dela namenjenih 200 tisoč evrov, po besedah župana Misje pa si bodo k ureditvi gradu prizadevali privabiti tudi zasebne partnerje. Občina želi z obnovo gradu izboljšati predvsem turistično ponudbo Podčetrtka, za kar pa bodo po obnovitvenih delih potrebna dodatna sredstva. Več o načrtih občine za konec tokratnega lokalnega BritOFFa pove Misja.

Izjava

Ob 8. uri

Združene države Amerike so s seznama držav podpornic terorizma tudi formalno umaknile Sudan, ki se je na seznam uvrstil leta 1993. Namero o umiku je predsednik ZDA Donald Trump predstavil že oktobra, zunanji minister Mike Pompeo pa je sklep podpisal, potem ko kongres odločitvi v roku 45 dni ni nasprotoval. Pobudo za potezo je prispevala sudanska tranzicijska vlada, ki je v sklopu kasneje doseženega dogovora na poseben račun nakazala skoraj 276 milijonov evrov za poplačilo odškodnin svojcem žrtev terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Tuniziji in Keniji leta 1998 ter ameriški rušilec Cole v jemenskem pristanišču Aden leta 2000. Odgovornost za napade je prevzela teroristična skupina Al Kaida, katere takratni vodja Osama bin Laden je v tistem času bival v Sudanu, ZDA pa so krivdo pripisale prav tej afriški državi. Sudanski premier Abdala Hamdok je umik s sezanama pospremil z besedami, da so sedaj osvobojeni globalne blokade, v katero so bili potisnjeni pod režimom predsednika Omarja Al Baširja. V Sudanu se sedaj nadejajo enostavnejšega zadolževanja pri Mednarodnem denarnem skladu, olajšanega poslovanja s tujimi podjetji in vlaganja v močno opešano gospodarstvo. Dodajmo še, da na seznamu držav, ki jih ZDA štejejo za podpornice terorizma, ostajajo Iran, Sirija in Severna Koreja.

Hrvaška vlada je sprejela predlog o razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranskem morju in ga posredovala v obravnavo v parlament. Sabor bo o predlogu razpravljal predvidoma v četrtek. Ker ne gre pričakovati zapletov, je hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman napovedal, da bo Hrvaška skupaj z Italijo izključno gospodarsko cono v Jadranu razglasila januarja prihodnje leto. O načrtih sosednjih držav bo zunanji minister Anže Logar po predvidevanjih sicer v soboto v Benetkah razpravljal z Grlić Radmanom in italijanskim kolegom Luigiem Di Maiem [luIdžijem dI mAjem].

Spor o financiranju Slovenske tiskovne agencije se nadaljuje. Zaradi prekinitve financiranja javne službe STA je Sindikat novinarjev Slovenije na državno tožilstvo podal naznanilo kaznivega dejanja zoper direktorja Urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanijo. V sindikatu mu očitajo zlorabo položaja in prekoračitev pooblastil, z nevestnim delom pa naj bi Urbanija povzročal škodo pri opravljanju javne službe STA in informiranju državljanov, trdijo v sindikatu. V sporočilu za medije so še zapisali, da vlado pozivajo k izpolnitvi zakonske obveznosti ustanovitelja do stabilnega financiranja javne službe, čemur so s sklepom, sprejetim z desetimi glasovi za in sedmimi proti, pritrdili tudi člani parlamentarnega odbora za kulturo. Ta vlado poziva, da naj svoje dolžnosti v skladu z zakonom o STA in pogodbo o opravljanju javne službe izpolni v treh dneh. Na seji odbora je bil prisoten tudi Urbanija, ki je sporočil, da je Ukom zoper direktorja STA Boštjana Veselinoviča, prejšnjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc in nadzornike STA vložil naznanilo kaznivega dejanja. Glede na to, da vlada po besedah njenega predsednika Janeza Janše, izrečenih na včerajšnji izredni seji državnega zbora, v STA ne posega, razrešitve spora še ni na vidiku.