10:00

Pozdravljeni v četrtkovem lokalnem BritOFFu. Prejšnji teden nas je Statistični urad Republike Slovenije seznanil z nekaj svežimi statističnimi podatki, lokalne posebnosti pa se kažejo prav v statistiki vozil oziroma avtomobilov po posamičnih občinah.

Zanimiva dvojna zmagovalka je občina Trzin, saj tamkajšnji prebivalci vozijo tako najštevilnejše kot najnovejše jeklene konjičke. Lani so jih premogli kar 728 na tisoč prebivalcev, kar je počasna, a vztrajna rast glede na zadnja tri leta. Lansko slovensko povprečje je sicer 564 avtov na tisoč prebivalcev. Trzinski avtomobili so prav tako najnovejši, saj je njihova lanska povprečna starost zgolj 8,4 leta, na ravni države pa 10,6 leta.

Število avtomobilov na tisoč prebivalcev pa je najmanjše v občini Kranjska Gora, v zadnjih treh letih je opazen celo izrazit padec lastništva nad premičnimi proizvajalci škodljivih izpustov. Če je tik pred pandemijo Kranjska Gora še dosegala število 575 avtomobilov na tisoč prebivalcev, je že po prvem letu korone to število znašalo samo 405 smrdljivih konjičkov na tisoč prebivalcev. Leto dni kasneje pa je še malenkostno upadlo – na 399. Kranjskogorčani se lahko pohvalijo vsaj z mladostjo svojega voznega parka, saj je v povprečju zgolj za eno leto starejši od trzinskega. Najstarejši vozni park pa so lani posedovali občani Kanala ob Soči, v povprečju je dosegel starost 13,1 leta.

Tako Trzin kot Kranjska Gora se sicer ubadata s prometnimi zamaški. Trzin je tipična primestna občina, ki ima veliko dnevno migracijo delavstva v prestolnico. Njegova posebnost pa je, da obenem nudi delovna mesta okoliškim občanom, zato se tudi prebivalci sosednjih naselij vsak dan vozijo na delo v Trzin. Podatki Statističnega urada za leto 2017 kažejo, da je takih delavcev kar 5 tisoč, medtem ko je občina Trzin takrat beležila nekaj manj kot 4 tisoč prebivalcev. Marca je sicer stekla gradnja dolgo pričakovane vodiške obvoznice, dolge nekaj več kot dva kilometra, ki bo razbremenila dnevne migracije in tovorni promet na relaciji med Vodicami in Mengšem. Takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pa je Trzincem ob marčevskem obisku obljubil tudi čisto novo krožišče v naselju, a kdaj in kako, pač ni povedal.

Kranjsko Goro prometne tegobe pestijo predvsem zaradi turistov, do katerih imajo domačini ambivalenten odnos. Zbiranje turističnih novcev je namreč zaželeno. Spotikanje ob povsod parkirano pločevino, celo v naravi, kakor v dolini Vrata in na prelazu Vršič, pa človeku bojda tudi hitro načne živce. Občinski očetje in matere so tako že lani v središču Kranjske Gore namesto do tedaj brezplačnih parkirnih prostorov uvedli mastne parkirnine, da bi nadležne turiste le porinili na obrobje. Župan Kranjske Gore Janez Horvat je avgusta prav tako predlagal, naj turistične ovčice za prečkanje Vršiča, kjer se je ravno takrat zgodil parkirni kolaps, enostavno plačajo ekološko takso. Okrcal je državo, ki občini na sicer državni cesti tega ne dovoli. Mesec dni prej pa je moral pošteno zarobantiti tudi zaradi divjega parkiranja ob novoasfaltirani cesti v dolini Vrata. Tja je poslal celo redarje, da se je brezplačni občinski avtobus lahko prebil mimo avtomobilskih barikad.

V naselju Kanal pa nimajo zgolj najstarejših avtomobilov, ampak tudi enega najstarejših srednjeveških trgov, poimenovanega Kontrada. Občina ga je leta 2017 za pol milijona evrov temeljito prenovila, maja 2019 pa je občinski svet sprejel sklep o popolni prepovedi parkiranja na trgu. Prebivalci trga naj bi tako morali zaprositi za posebno dovolilnico za dostavo, ki pa naj bi dopuščala parkiranje za največ dve uri. Besni stanovalci, ki so občinskemu svetu očitali, da z njimi tudi nasploh ne komunicira, so nato občino zasuli s 15 tisoč vlogami za dovolilnice. Županja Tina Gerbec, ki jo slovenska javnost pozna predvsem po neukrepanju v primeru okoljske škode zaradi Salonita Anhovo, je tako obliko protesta sicer označila za zlorabo, a je bil občinski svet vseeno prisiljen popustiti in postopek poenostaviti. Iz protesta stanovalcev na Kontradi se je kasneje rodila tudi civilna iniciativa Danes, ki je pomagala izpostaviti problem vodovoda v Anhovem.

8:00

Volilni delavci v ZDA še kar skrbijo, da dramatične napetosti ob vmesnih volitvah za predstavniški dom in senat ne bo prav kmalu konec. Prevlada v predstavniškem domu, tu so volivci odločali o sedežih vseh 435 poslancev, je še vedno neodločena. Zlasti na tesno gre v zvezni državi Kaliforniji, ki premore kar 52 predstavniških sedežev, napeta tekma med demokrati in republikanci pa se odvija za ducat stolčkov. Delno preštete glasovnice za zdaj nakazujejo, da bi demokrati lahko prevzeli nekaj do sedaj republikanskih sedežev v Los Angelesu in Central Valleyju in si tako zagotovili večino v predstavniškem domu.

Demokrati prav tako potrebujejo še dva sedeža za ohranitev večine v senatu. Senatorske volitve še vedno niso odločene v Nevadi in Arizoni, kandidata iz Georgie, kjer nobeden ni uspel zbrati več kot 50 odstotkov glasov, pa se bosta morala ponovno pomeriti v drugem krogu 6. decembra. Volivci v Vermontu, Kaliforniji, Michiganu in Kentuckyju so prav tako podprli različne oblike zaščite pravice do splava na državni ravni. Volivci v Južni Dakoti so podprli ustavno dopolnilo, ki razširja pravico do zdravstvenega zavarovanja Medicaid za prebivalce z nizkimi dohodki. Dobro kaže tudi spremembi ustave v zvezni državi Illinois, ki bi delavcem zagotovila pravico do sindikalnega organiziranja in kolektivnih pogajanj.

Rusko vojaško poveljstvo je v televizijskem nagovoru naznanilo, da svoje enote umika iz zasedene pokrajine in mesta Herson. General Sergej Surovikin je pojasnil, da mesta ni več mogoče zadostno oskrbovati, obrambna linija pa naj bi od sedaj potekala po reki Dneper. Ukrajinska vojska je v protiofenzivi, ki se je začela septembra, namreč zavzela mesti Izjum in Kupjansk, ki sta bili središči za oskrbovanje ruske vojske. Ukrajinska vojska se je na naznanilo o umiku odzvala zadržano, saj pričakuje, da je mesto verjetno minirano, prebivalci pa nasilno izseljeni. Ruski predsednik Vladimir Putin je priključitev Hersona Ruski federaciji sicer naznanil septembra, ruske čete pa so ga s Krima zasedle v začetku marca.

9:00

Nezadovoljstvo s slabšanjem gospodarskega položaja in delovnih pogojev v Evropi se odraža v že izvedenih ali napovedanih delavskih stavkah.

Grški sindikati, ki predstavljajo dva milijona in pol delavcev, so organizirali 24-urno vsesplošno stavko za povišanje minimalne plače. Stavka je ohromila promet po državi, saj so se ji pridružili tudi vozniki javnega prevoza in trajektov. Inflacija v Grčiji namreč dosega 12 odstotkov, posledično pa se močno dražijo energenti in osnovne življenjske dobrine.

Splošna stavka se je odvijala tudi v Belgiji, kjer so sindikati zahtevali izredno usklajevanje plač zaradi močno povišane cene pogonskih goriv. Tudi tej stavki so se pridružili delavci v prevozu in zdravstveni delavci v Bruslju in Valoniji. V evropski prestolnici je tako obratovala samo ena metrojska linija, odpovedana pa je bila večina letov v državi.

Britansko združenje zdravstvenih delavcev The Royal College of Nursing je naznanilo, da je večina od njegovih 300 tisoč članov podprla odločitev za stavko, ki se bo odvila še pred božičnimi prazniki in se po potrebi nadaljevala vse do maja. Britanska vlada je zdravstvenim delavcem junija namreč ponudila povišico za 1.400 funtov ali slabih 1.600 evrov na leto, sindikati pa naj bi zahtevali povišanje vsaj za pet odstotkov nad inflacijo. Uradna stopnja inflacije v Združenem kraljestvu znaša okoli 10 odstotkov, v javnem zdravstvu pa je zaposlenih več kot milijon zdravstvenih delavcev. Številka ne vključuje zdravnikov in zobozdravnikov.

Vir slike: Pixabay

Licenca: Pixabay License