Coca-Cola se je po številnih kritikah zaradi enega izmed novih televizijskih oglasov opravičila in oglas umaknila. V njem je prikazana skupina mladih, belih in veselih Američanov, ki se odpravijo v Mehiko, kjer skupini staroselcev podarijo steklenice coca-cole in jim postavijo božično drevo ob vsesplošnem veselju lokalnega prebivalstva. Skupaj z videom je Coca-Cola začela z uporabo hashtaga #abretucorazon, po špansko odpri svoje srce, ki ga zdaj uporabljajo predvsem kritiki oglasa. Namesto skupnosti in veselja, ki jih je po besedah predstavnikov podjetja želela sporočiti, je Coca-Cola uspela predvsem zbrati obtožbe o tem, da je rasistična, zavaja in škoduje zdravju.

Na plan so prišli izsledki še ene raziskave, ki dokazuje, da so staroselske skupnosti v Avstraliji med najbolj ranljivimi v državi. Tokrat so bili kot najbolj skrita skupina izpostavljeni duševno prizadeti in invalidi, za katere avtor raziskave Mick Gooda pravi, da enostavno padejo skozi sistem. Del problema je tudi v tem, da se starši bojijo, da bi jim v primeru, da bi za otroke poiskali pomoč pri državnih institucijah, te odvzeli, zato je eden od glavnih zaključkov raziskave nujnost večjega informiranja.

Medtem ko v Parizu poteka podnebna konferenca, katere končni sporazum naj bi bil odločilen v boju proti podnebnim spremembam, se pojavlja tudi vedno več očitkov, da tisti, ki jih spremembe najbolj zadanejo, nimajo možnosti izraziti svojega pogleda in vloge v celotnem procesu. Najrevnejše skupnosti sveta so tiste, ki najbolj občutijo posledice, pri čemer gre pogosto za staroselce, ki se vsakodnevno soočajo s spremembami v ekosistemih, ki pomembno vplivajo na možnost njihovega preživetja. Omenimo le dve ugotovitvi in poudarka tega tedna. Prvi se nanaša na zaščito gozdov, številni znanstveniki namreč vidijo veliko vlogo staroselcev v varovanju in ohranjanju svetovnih tropskih gozdov in želijo, da se jim pri tem da večjo moč in avtoriteto. Pojavila pa se je tudi iniciativa za izpostavljanje pomena staroselskih skupnosti v boju proti podnebnim spremembam, kjer avtorica Juliana Brito Schwarz na spletni strani Feministing predstavlja zgodbe z vsega sveta, kjer se ženske staroselskih skupnosti že same organizirajo v boju proti podnebnim spremembam.