10.05

Pretekli četrtek so v medije prišle vesti glede dokumenta Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki ugotavlja, da je nekdanja ministrica za kmetijstvo in ustanoviteljica ter obenem predsednica sveže stranke Naša dežela Aleksandra Pivec lagala o nastanitvi svojih dveh sinov v izolskem Hotelu Marina ter s tem kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Le dan zatem se je ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič podpisala pod pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril, ki ga je ministrstvo poslalo v medresorsko usklajevanje ter ga predložilo službi vlade za zakonodajo. Pravilnik, sicer izdan na podlagi sedmega odstavka 30. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, bo nadomestil istoimensko uredbo ter predhodni pravilnik, ki sta precej dvoumno pojmovala okoliščine sprejemanja protokolarnih daril ter s tem onemogočala jasno opredeljevanje javno ali zasebno prejetih poslovnih daril in ustreznost pravnih postopkov v zvezi s temi. Novoizdani pravilnik vam bomo tolmačili v tokratnem ponedeljkovem Neuradnem listu. 

Pravilnik bistveno ožje pojmuje darilo, ki je bilo v sedaj uzakonjeni uredbi opredeljeno kot, citiramo, ˝stvar, pravica ali storitev, ki jo je mogoče finančno ovrednotiti˝. Če bo novi pravilnik prestal glasovanje v državnem zboru, se bo predhodni opredelitvi darila pridružil še stavek ˝...in ki jo oseba ponudi, prenese oziroma podeli drugi brezplačno ali v zameno za dajatev bistveno nižje vrednosti˝. Poleg tega je v pravilniku moč zaslediti spremembo v cenovnem pojmovanju darila zanemarljive vrednosti, katerega vrednost sedaj znaša največ 20,86 evra, po predlogi ministrice pa bi bila ta vrednost odslej 50 evrov. Darilo manjše vrednosti je v obstoječi uredbi opredeljeno kot darilo, katerega vrednost ne presega 62,59 evra oziroma - če jih je več - katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 125,19 evra. Kozlovič pa z novim pravilnikom predlaga premik cenovne letvice darila manjše vrednosti na 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila. Ob sprejetju pravilnika bodo torej funkcionarji ter uradne osebe lahko sprejemali bistveno dražja darila, ki pa v skupni vrednosti ne bodo imela cenovne omejitve. Prejemniki protokolarnih daril in daril manjše vrednosti bodo po razrahljanem drugem členu pravilnika zato manj dovzetni za integritetne zdrse, ki jih nato obravnava KPK, med katere lahko uvrstimo prigode Aleksandre Pivec z domnevno neprijavljenimi darili na Krasu in v Izoli, ki sicer presegajo vrednost darila manjše vrednosti.

Prejemniki daril morajo že po obstoječem pravilniku in uredbi prejetje darila prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije, novi pravilnik pa veleva, da mora prejemnik zavrniti oziroma vrniti darovalcu vsako darilo, ki ga prejme v zameno za opravljeno delo. 

V omenjenem členu, ki zadeva ravnanje v primeru sprejema darila, ni bistvenih sprememb z izjemo tretjega odstavka, ki že na prvi pogled evidentira dogodke okoli sinov Aleksandre Pivec in njune nastanitve v Hotelu Marina. Tretji odstavek družinskemu članu uradne osebe, ki je v tem primeru prejemnik darila, namreč predpisuje izpolnjevanje formularja, ki ga sicer izpolnjuje vsaka uradna oseba, ki prejme darilo. Za izpolnjevanje je sicer zadolžena ravno uradna oseba, ki mora obrazec izročiti pristojni osebi podjetja ali ustanove, kjer opravlja delo.  

Lahko bi rekli, da z izdanim pravilnikom sicer neaktivna ministrica za pravosodje v imenu vlade neposredno odgovarja  na primer Pivec. Nekdanja predsednica stranke DeSuS je namreč več kot očitno kršila zakon o integriteti, ta pa je pri mnogih članih vlade zaradi podanih, a ne sprejetih odstopnih izjav in ostalega močno okrhana. Pivec daril v obliki nočitev na jugozahodu države nedvomno ni prijavila komisiji in je tako obšla uveljavljeno uredbo, saj ta ni omenjala sprejemanja daril s strani družinskega člana uradne osebe. Zdi pa se, da skuša vlada z novim pravilnikom preprečiti morebitne nove integritetne zdrse svojih članov, ki bi se po modelu Pivec v medijih znašli zaradi pozabljivosti ali nepoznavanja zakonodaje.  

8.05

Države Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so Rusijo pozvale, naj obsojenemu opozicijskemu političnemu aktivistu Alekseju Navalnemu v kazenski koloniji nudi zdravniško oskrbo. Navalni, ki svojo dveinpolletno kazen preživlja v mestu Pokrov blizu Moskve, naj bi zaradi pomanjkanja zdravniške oskrbe že dva tedna gladovno stavkal, njegovo zdravstveno stanje pa naj bi se iz dneva v dan poslabševalo. Združene države Amerike so za razliko od evropskih držav, iz katerih je slišati le pozive, Rusiji že zagrozile z občutnimi posledicami, če bi Navalni umrl v zaporu. Medtem pa so njegovi sodelavci in simpatizerji v domovini pozvali k množičnim protestom, ki naj bi se v več ruskih mestih odvili v sredo. 

Češka je izgnala 18 ruskih diplomatov, sicer domnevnih tajnih agentov, ki naj bi bili vpleteni v eksplozijo v skladišču streliva leta 2014. Poleg izgona pa so češke oblasti naznanile, da v povezavi z eksplozijo iščejo dve osebi z ruskim državljanstvom, vpleteni tudi v zastrupitev ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere v britanskem mestu Salisbury leta 2018. Predsednik češke vlade Andrej Babiš je dejal, da ima o ruski vpletenosti jasne dokaze. Moskva je nekdanji partnerici iz vzhodnega bloka najprej zagrozila s povračilnimi ukrepi, nato pa 20 češkim diplomatom ukazala, da morajo do konca današnjega dneva zapustiti Rusijo.

Včeraj so na Zelenortskih otokih potekale parlamentarne volitve. Prve napovedi obetajo tesen izid med največjima parlamentarnima strankama, desnosredinskim Gibanjem za demokracijo, ki ima v zdajšnjem sklicu parlamenta 40 od 72 sedežev, ter marksistično Afriško stranko za neodvisnost Zelenortskih otokov, ki ima trenutno 29 poslancev. Ob zmagi slednje bi ta nekdanja portugalska kolonija dobila prvo premierko, Janiro Hopffer Almada, ki bi ob ugodnem razpletu nasledila sedanjega predsednika vlade iz Gibanja za demokracijo Ulissesa Correio e Silvo. Rezultati volitev naj bi bili znani danes popoldne.