Koalitsiya Zayebannykh*
*»Koalicija naveličanih«
Pred sodiščem v Moskvi, kjer je danes potekala sodna obravnava Alekseja Navalnega, se je ponovno zbrala množica protestnikov. Približno 230 jih je policija aretirala. Navalni je obtožen, da je kršil pogoje pogojnega izpusta na prostost, ko je lani po zastrupitvi s strupom tipa novičok zapustil Rusijo in se zdravil v Berlinu. Navalnemu grozi, da mu bo sodišče triletno pogojno kazen v sodnem procesu zaradi gospodarskega kriminala izpred petih let spremenilo v zaporno. Protesti v podporo Navalnemu se nadaljujejo od njegove vrnitve v Rusijo pred enim mesecem in so eni najbolj množičnih v Rusiji v zadnjih letih.
Protestov se je v več mestih udeležilo več deset tisoč ljudi. Protesti niso bili uradno najavljeni, zato vsem udeležencem potencialno grozi aretacija. Izstopa podatek o številu aretacij. V nedeljo je bilo po podatkih policije aretiranih 5.135 ljudi. Pred tokratnimi dogodki je bilo največ ljudi aretiranih na protestih, ki so sledili moskovskim volitvah v občinski svet, ko je bilo prijetih nekaj več kot 1300 ljudi. Na drugih dveh večjih valovih protestov v Rusiji, ki so bili po številu udeležencev primerljivi s takratnimi, leta 2011 po parlamentarnih volitvah in 2018 ob sprejemanju pokojninske reforme, je bilo aretiranih po nekaj sto ljudi. Ben Aris, glavni urednik spletnega portala bne IntelliNews, oriše logiko oblasti pri nadzoru protestov.
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je javni center za raziskovanje javnega mnenja pred dnevi nameril 53-odstotno podporo, kar bi bilo za večino evropskih voditeljev zelo spodbudno, za Putina pa je to eden najslabših rezultatov v njegovih dveh desetletjih na čelu ruske politike. Eden od razlogov je upočasnjevanje gospodarske rasti. Rusija letos beleži najvišji delež nezaposlenosti od leta 2011. Dohodek na prebivalca se je lani znižal za skoraj štiri odstotke, rusko ekonomsko stanje pa se šibi pod posledicami pandemije koronavirusa; opaženo je največje gospodarsko krčenje od leta 2011. Aris o širšem kontekstu nezadovoljstva množic, ki ni neposredno vezano na aretacijo Navalnega.
Prebivalstvo je naveličano slabih življenjskih pogojev, kar je eden od razlogov za množično gibanje, katerega konec še ni na obzorju, pove Aris.
Navalni, dodobra seznanjen z ruskim sodnim sistemom, je vedel, da ga bodo ob prihodu v domovino aretirali zaradi kršitve pogojne kazni. To je navsezadnje napovedalo tudi tožilstvo. Vedoč to, je Navalni pripravil strategijo, kako kar najbolje izkoristiti medijsko pozornost. To je usmeril v svoj dokumentarec o Putinovem bogastvu.
19. januarja je na ruski različici YouTuba objavil skoraj dvourni videoposnetek o domnevnem dolgoletnem početju ruskega predsednika Vladimirja Putina. Visoko sproducirani videodokument, ki ga pripoveduje Navalni sam, govori o Putinovi gonji za dobičkom. Med drugim podrobno prikaže graščino ob Črnem morju, ki je po besedah Navalnega v Putinovi lasti. Ta zgradba sicer ni bila skrivnost. Prvič so nanjo med gradnjo opozorili lokalni okoljevarstveniki pred desetimi leti. Ker so jih z gradbišča pregnali pripadniki Zvezne službe za zaščito, katere naloga je varovanje najvišjih državnih funkcionarjev, so števili že takrat sklepali, da je palača v resnici namenjena Putinu. Aris o strategiji Navalnega.
Navalni je v zahodnih medijih večkrat predstavljen kot vodja ruske opozicije. Zdi se, da želi zavzeti najboljši položaj v bitki, ki bo sledila eventualnemu sestopu Putina z oblasti. A po vseh kredibilnih raziskavah javnega mnenja je njegova podpora med Rusi zelo nizka. Aris razloži njegovo javno podobo v Rusiji.
Aris spregovori o neobstoju ruske opozicije ter monopolnem položaju Putina, ki je odločilen za njegovo uspešno politično pot, in o neslavnem koncu edine možne opozicije leta 2015.
Septembra bodo v Rusiji potekale parlamentarne volitve. Navalni sam bo takrat najverjetneje v zaporu, vendar pa to ne pomeni, da nima asa v rokavu. Aris o verjetnem naslednjem koraku Navalnega.
Za njegovo izpustitev so se med drugim izrekle Evropska unija in ZDA. Vendar pa ameriški predsednik Biden v nedavni razgrnitvi načrta zunanje politike ni omenjal dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi aretacije Navalnega. Med pomembnejše cilje je uvrstil obnovitev in izboljšanje pogodb o nadzorovanju jedrskega orožja, ki so propadle v Trumpovem mandatu, to pa je tudi Putinov cilj. Oba predsednika sta se že strinjala o podaljšanju pogodbe Novi start, ki omejuje število jedrskih konic za državi. “Braniteljica demokracije” bo tako verjetno prioritizirala takšne pogodbe pred kaznovanjem Rusije zaradi aretacije Navalnega in s tem kršitve demokratičnih vrednot.
V podobnem razcepu med branjenjem “evropskih vrednot”, kot je pošteno sojenje, in skrbjo za ekonomske interese, kot so uspešna evropska podjetja na ruskih tleh in poceni energija, so tudi evropske države. Francija je pozvala Nemčijo k opustitvi plinovoda Severni tok 2. Ta plinovod, ki je skoraj dokončan, dostavlja ruski plin neposredno skozi Baltsko morje v Nemčijo in tako zaobide konfliktno območje Ukrajine. Nemška kanclerka Angela Merkel pri projektu vztraja. Evropski parlament zahteva sankcioniranje Rusije ter ustavitev gradnje.
Aris argumentira, zakaj Nemčija Severni tok kljub političnemu dogajanju vseeno vidi kot dobro ekonomsko investicijo in ga bo dokončala.
Navalni poskuša izkoristiti beloruski model upora; nenasilni protesti in verjetna kandidatura njegove žene namesto njega, a la Tihanovska. A ravno tako kakor v primeru Belorusije bodo ekonomski in politični interesi prevladali nad branjenjem vrednot. Poleg Severnega toka, ki Evropi omogoča cenejšo energijo in preprečuje, da bi rusko-ukrajinski konflikti ogrožali dostavo plina, je v igri še bodoča politična stabilnost. Rusija je vendarle pomemben faktor ureditve marsikaterega spora, ki zadeva Evropo, od jedrskih pogodb z ZDA, do vojne v Siriji do iranskega jedrskega dogovora. Morebiti pa bodo Navalnemu podarili nagrado Saharovega in kup pohvalnih besed, tako kot so jo beloruski opoziciji.
OFFsajd je spisala vajenka Marja z Geino pomočjo.
Dodaj komentar
Komentiraj