Na današnji dan so v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji praznovali dan mladosti, praznik jugoslovanske mladine. Na ta dan so hkrati obeleževali rojstni dan predsednika Jugoslavije, Josipa Broza Tita, čeprav se je ta rodil 7. maja. 

Glavni dogodek, ki je bil organiziran ob dnevu mladosti, je bila štafeta mladosti. Ta se je sicer prvih dvanajst let imenovala Titova štafeta, vse do leta 1956, ko je predsednik sam zahteval preimenovanje. Od takrat naprej je bila to »športna in kulturna manifestacija in proslava mladih v celi SFRJ«. Idejo za štafeto je dobila Kragujevška mladina leta 1945. Takrat so njeni člani v Zagrebu predali Titu knjigo z več kot 15.000 podpisi mladine iz pokrajine Šumadije. Štafeta je svojo pot nato vsako leto začela v drugem kraju, štafetna palica pa je po bivši skupni državi potovala več kot mesec dni in na beograjskem stadionu dosegla cilj 25. maja, ko so predsedniku države izrekli rojstnodnevne čestitke. 

Prva uradna štafeta leta 1945 se je začela v Kumrovcu, rojstnem kraju Josipa Broza Tita. V prvih dvanajstih letih je bilo pretečenih 877.000 kilometrov in uporabljenih več kot 20.000 štafetnih palic. Možnosti sodelovanja v štafeti in nošenja štafetne palice pa ni imel vsak mladostnik. Ta vloga je pripadla posameznikom, ki so se izkazali na področju športa, družbeno-političnega udejstvovanja in pri učenju. Posebno pozornost so posvetili predvsem prvemu in zadnjem nosilcu štafete. Med nosilci so bili tako mladi iz vseh možnih izobraževalnih smeri in poklicev. Med najbolj znanimi slovenskimi štafetniki velja omeniti telovadca Mira Cerarja in alpinistko Marijo Štremfelj, ki je bila ena prvih žensk na Everestu. Štafeto je bilo mogoče spremljati tudi prek televizijskih zaslonov.

O štafeti mladosti je vsako leto poročalo časopisje. Tako je Delo leta 1975 na svoji prvi strani preneslo čestitko mladine predsedniku SFRJ: »v štafetni palici, ki jo je tovarišu Titu izročila Vjera Begović, je sporočilo mladine in narodov Jugoslavije z najboljšimi željami in voščIli za rojstni dan. Naš Dragi tovariš Tito. Danes, na tvoj in naš praznik, se široko odpirajo srca, da ti stisnemo roko in ti na dan majske radosti, tebi, ki si naše življenje spremenil v pomlad, rečemo kratko in preprosto: Tito, ljubimo te!«

Čar štafete mladosti in dneva mladosti je začel zamirati s smrtjo Josipa Broza Tita leta 1980. Po njegovi smrti je štafeta potekala še nekaj let pod sloganom »I posle Tita – Tito«, a je zaradi razkrajanja odnosov med državami tudi slovesnost začela izgubljati pomen. Zadnja štafeta mladosti je tako potekala leta 1987. 

Takrat je za časa organizacije izbruhnila tako imenovana plakatna afera. Zveza socialistične mladine Slovenije, ki je bila zadolžena za izvedbo koncepta proslave, je na natečaju za plakat, ki bi predstavljal proslavo, izbrala plakat umetniške skupine Novi Kolektivizem. Po objavi v srbskem dnevniku Politika pa se je izvedelo, da gre za prirejen plakata iz časa nacistične Nemčije, ki je delo avtorja Richarda Kleina. Na plakat so člani skupine Novi Kolektivizem dodali pripis Dan mladosti, nacistično ikonografijo pa zamenjali z jugoslovansko obarvanimi znaki. 

Svojo zadnjo pot je štafeta mladosti začela leta 1987 na Triglavu. Štafetno palico je z vrha najvišje slovenske gore ponesla prej omenjena Marija Štremfelj.