Na današnji dan so v prejšnji državi praznovali dan, ko je bila Socialistična in federativna republika Jugoslavija leta 1945 razglašena za republiko. Dve leti prej – 29. novembra 1943 – pa se je na ta dan zaključilo drugo in najpomembnejše zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu. Na zasedanju so sprejeli odločitev o federativni ureditvi države, naslov maršala Jugoslavije pa so podelili vodji narodnoosvobodilnega gibanja Josipu Brozu - Titu. 

Zaradi praznovanja dneva republike sta bila 29. in 30. november dela prosta dneva, prireditve so potekale po vseh večjih mestih Jugoslavije. Otroci, ki so vstopili v osnovno šolo, so dobili rdeče rutke in tako postali pionirji. A bolj kot o prazniku samem bomo danes v BritOFFu govorili o drugem zasedanju Avnoja v Jajcu.

Ključnega srečanja, ki je oblikovalo smernice za povojno Jugoslavijo, so se udeležile delegacije vseh narodov, ki so sestavljali narodnoosvobodilno gibanje, z izjemo makedonskih predstavnikov, ki jim je bila pot zaradi intenzivnih bojev onemogočena. Srečanje, ki naj bi nosilo državotvorno sporočilo, je bilo tako rekoč preplavljeno s komunisti, čeprav so se ga udeležili tudi predstavniki meščanskih strank, a med njimi ni bilo pomembnejšega politika nepartizanske usmeritve, ki bi predstavljal dejansko opozicijo znotraj NOB.

Po programu se je srečanje začelo pozno zvečer v kulturnem domu, ki je stal na ruševinah nekdanjega sokolskega doma v Jajcu. Delegacije so sumile, da je bila o sestanku obveščena tudi okupatorska vojska, saj je bilo mesto na dosegu njenih topov in ga je stalno preletavala z letali. Mestu so zato izklopili elektriko in ga popolnoma zatemnili, kulturni dom pa so osvetlili s svečami.

Skupščina se je začela s himno Hej, Slovani, tej pa je sledil Titov govor o razvoju narodnoosvobodilnega boja ob upoštevanju mednarodnih dogodkov. Nagovoru je sledilo sprejetje deklaracije, ki je postavila temelje novi državni ureditvi, federaciji jugoslovanskih narodov, ki jim je bila priznana pravica samoodločbe in odcepitve. Avnoj so razglasili za vrhovni zakonodajni organ Jugoslavije, za novo vlado so imenovali Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, begunski vladi v tujini pa so odvzeli vse pristojnosti. Kralju Petru II. Karađorđeviću so prepovedali vrnitev v državo, zaradi pomiritve med srbskimi kmečkimi politiki, zavezniki, ki so prisostvovali na sestanku, in NOB, še niso odpravili monarhije.  

Eno izmed temeljnih vprašanj na drugi skupščini Avnoja je bilo vprašanje etničnosti oziroma statusa narodov znotraj novoustanovljene federacije. Največ pomislekov je bilo glede statusa Bosne, ki naj bi sprva postala avtonomna pokrajina pod upravo Hrvaške ali Srbije. Da bi se prerekanju o tem, komu Bosna pripada, izognili, pa so jo opredelili kot ločeno entiteto ter jo obnovili v skladu z njenimi historičnimi mejami. Takratnemu vrhu NOB je pri določanju držav preglavice povzročalo vprašanje še ene države z muslimansko večino – Kosova. To odločitev so na koncu odložili, saj je bilo Kosovo skupaj z Albanijo pod trdno okupacijo nemških sil, brez realnega odporniškega gibanja.

Na drugi skupščini Avnoja so tudi izvolili njegovo predsedstvo, predsednik predsedstva je postal Ivan Ríbar. Predsedstvo je na koncu potrdilo še dva sklepa. Prvi je potrdil ustanovitev komisije za raziskavo vojnih zločinov, drugi sklep pa je potrdil priključitev Primorske, Beneške Slovenije, Istre in jadranskih otokov k Jugoslaviji.

V novi vladi je veliko vlogo dobila tudi Slovenija, čeprav je predstavljala samo osem odstotkov prebivalstva. Tako sta Srbija in Slovenija dobili pet mest, Hrvaška dve mesti, muslimani pa eno. Bolj mešana je bila sestava podpredsednikov komiteja. Ti so bili trije, po en iz Srbije, Slovenije in Hrvaške. Položaj predsednika je zasedel Tito.

Ob 8.00

Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je pred redno konferenco najvišjega nemškega zveznega in regionalnega varnostnega osebja, ki se bo začela v sredo, dejal, da posameznikov do nadaljnjega ne smejo deportirati v Iran, saj so tamkajšnje razmere zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov napete. Dodal je, da bodo nemške oblasti razmislile o možnosti deportacije le v primerih izjemno nevarnih posameznikov in zločincev. Nemire v Iranu je sprožila smrt 22-letne Mahse Amini v priporu moralne policije. Na proteste, ki trajajo že tretji mesec, so iranske varnostne sile odgovorile z nasiljem.

Sodišče na Komórih je nekdanjemu predsedniku države Áhmedu Abdálahu Sámbiju izreklo dosmrtno zaporno kazen zaradi veleizdaje. Sodišče za državno varnost otoške države na vzhodu Afrike, med Mozambikom in Madagaskarjem, je nekdanjega predsednika obsodilo, ker je osebam iz arabskih zalivskih držav, ki nimajo komorskega državljanstva, prodajal potne liste. Pritožba na odločitev ni mogoča. Z obsodbo mu bo onemogočeno opravljanje javnih funkcij in glasovanje. Državne oblasti mu bodo tudi zaplenile celotno premoženje. Sambi je državo sicer vodil med letoma 2006 in 2011. Leta 2008 je uvedel zakon, ki je omogočil prodajo potnih listov za visoke pristojbine. Zakon je bil namenjen arabski manjšini bidúnov, ki so brez svoje države in državljanstva.

Ob 9.00

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je kongres pozval, naj prepreči stavko tovornih železničarjev. Kongres bo tako glasoval o zakonu, ki bi uveljavil dogovor med sindikati in železniškimi podjetji kljub temu, da dogovora člani največjega med sindikati na glasovanju niso podprli. Po dogovoru bi 115 tisoč delavcev sicer dobilo povišico, ne pa tudi plačane bolniške odsotnosti. Pri pogajanjih je sicer sodeloval sam zvezni minister za delo. Članstvo večine 12 sindikatov, ki so podpisali dogovor, je dogovor na naknadnih glasovanjih podprlo. Vendar ga niso podprli člani sindikatov, ki zastopajo 60 tisoč delavcev, torej več kot polovico vseh v pogajanjih. Za 9. december so napovedali stavko, a jih je Biden prehitel. Oklical se je za »ponosnega prodelavskega predsednika« in v isti sapi zatrdil, da bi bile posledice stavke za ameriško gospodarstvo prevelike ter ne vidi več poti razrešitve spora za pogajalsko mizo. V kongresu republikanci podpirajo preprečitev stavke, zato ni pričakovati težav demokratske manjšine pri sprejemanju zakona. 

Zdravniški sindikat Fides je v primeru, da danes z vlado ne dosežejo dogovora o povišanju zdravniških plač, napovedal zaostrovanje sindikalnih aktivnosti in stavko. Pri Fidesu so se na ministra za zdravje Danijela Bešića Loredana medtem spravili v medijih. Kakor trdijo, jim je ob morebitni izvedbi stavke zagrozil s totalno vojno, razkritjem zdravniških zaslužkov in osamitvijo Fidesa. Še nedolgo tega sta se vodja pogajalske skupine sindikata Gregor Zemljič in minister smehljala ob podpisu dogovora, ki naj bi zdravnikom omogočil ločen plačni steber.

Vir fotografije: Dlib.si